Predvolilna obljuba: v 30 dneh do specialista. Realnost: v 177 dneh do specialista. In koliko se čaka v Avstriji?

Spomnimo se predvolilne obljube SD: “V 30 dneh do pregleda pri specialistu.” Od 25 različnih prvih specialističnih pregledov boste pri stopnji nujnosti “zelo hitro” v povprečju manj kot 30 dni čakali na osem od njih. Povprečna čakalna doba na prvi dermatološki pregled: 177 dni (19 dni več kot januarja letos). Potrebujete operacijo tumorjev obnosnih votlin v splošni anesteziji pri stopnji nujnosti “redno”? Povprečna čakalna doba: 1.195 dni.

Težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom.

Kot je v komentarju opozoril zdravnik Federico V. Potočnik, težava čakalnih dob v Sloveniji ni samo to, da so predolge, ampak tudi, da se s časom še podaljšujejo. Na spodnjem grafu, kjer so prikazane čakalne dobe pri stopnji nujnosti “zelo hitro”, lahko vidimo, da so se povprečne čakalne dobe od januarja letos skrajšale zgolj pri treh specialističnih pregledih, pri ostalih so se podaljšale. Rdeči stolpci pomenijo čakalno dobo, ki je daljša od dopustne.

Pri stopnjah nujnosti “hitro” in “redno” so povprečne čakalne dobe še daljše.

Najdaljše čakalne dobe imamo za terapevtske storitve pri stopnji nujnosti “redno”.

Kako je s čakalnimi dobami v Avstriji

V Avstriji nimajo niti evidence čakalnih dob niti obveznih napotnic, tako da je spodnja primerjava zgolj ilustrativna. Na spodnji grafiki, ki so jo izdelali na spletni strani, ki omogoča primerjavo in sklenitev zasebnih zdravstvenih zavarovanj, lahko vidimo, da so čakalne dobe v Avstriji “do 63 dni”. Podatke so pridobili statistično, in sicer tako, da so v različnih ambulantah poskusili pridobiti termin za pregled.

Vidimo lahko, da je najdaljša povprečna čakalna doba na zdravnika interne medicine 63 dni. Ker se interna medicina ukvarja z zdravljenjem celotnega odraslega telesa, to kategorijo težko primerjamo s posamezno od zdravstvenih storitev iz poročila NIJZ o čakalnih dobah v zdravstvu, saj jih je v poročilu kar 372. Lažje primerjamo čakalno dobo za psihiatrično obravnavo, saj je v poročilu NIJZ samo ena ustreznica, in sicer “psihiatrična obravnava – prva”. Nekatere primerjave si lahko ogledate v spodnji tabeli.

V Avstriji javna sredstva tudi za storitve zdravnikov zasebnikov

Poleg zdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih in koncesionarjev ima Avstrija tudi zasebnike brez pogodbe z zavarovalnico. Pri slednjih zavarovanci storitev plačajo sami, a lahko na zahtevo od zavarovalnice dobijo povračilo stroškov v višini do 80 % vrednosti, ki bi jo zavarovalnica plačala v javnozdravstvenem sistemu.

Kdaj lahko od ZZZS zahtevamo povračilo stroškov zdravljenja

Zavarovanci v Sloveniji imamo pravico do načrtovanega zdravljenja v tujini, če:

• so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja;
• naš termin presega najdaljšo dopustno čakalno dobo pri vseh izvajalcih v Sloveniji.

Za storitve opravljene v samoplačniški ambulanti v Sloveniji pa Zavod za zdravstveno zavarovanje stroškov ne povrne, niti v primeru, če smo predhodno imeli izdano napotnico in smo se za samoplačniško opravljeno zdravstveno storitev odločili zaradi predolge čakalne dobe.

Golob omejil “škodljivo prepletanje” javnega in zasebnega

S spremembami Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so začele veljati maja letos, so po trimesečnem prehodnem obdobju 21. avgusta direktorjem in strokovnim direktorjem javnih zdravstvenih zavodov prenehala veljati soglasja za delo pri zasebnem izvajalcu zdravstvenih storitev, novih soglasij za tovrstno delo pa ne morejo pridobiti. Brez direktorja je zato ostal Zdravstveni dom Izola, ostali zdravstveni delavci lahko delo pri zasebnikih opravljajo do konca prehodnega obdobja, nato pa bodo morali izbrati: bodisi delo v javnem zavodu ali za zasebnika.

Premier Golob je po poročanju RTV Slovenija maja o spremembah zakona povedal: “Prav s to razmejitvijo med javnim in zasebnim, pa nobenega ne bomo prepovedovali, želimo krepiti oboje, bomo pa poskrbeli, da ne bo škodljivega prepletanja.”

“Zakon o zdravstveni dejavnosti Golobove vlade že daje prve rezultate. In ti nikakor niso v krajšanju čakalnih dob ali kadrovski in organizacijski krepitvi javnega zdravstva, temveč ravno nasprotno. Uspešni in ambiciozni kadri razmišljajo o odhodu, ali pa javni zdravstveni sistem že zapuščajo,” je avgusta komentiral Rok Čakš.

O najnovejših posledicah omenjenega zakona pa je v komentarju zdravnik Federico V. Potočnik zapisal: “Te dni poslušamo o skorajšnjem zaprtju urgentnih centrov. Najprej Trbovlje, potem Slovenj Gradec. Odhajajo internisti, odhaja primarni nivo, urgentnih zdravnikov ni.”