Po Socialnih demokratih in skupni listi NSi, SLS in Fokusa Marka Lotriča, ki sta listi predstavili prvi, smo po sobotni predstavitvi liste Svobode ta vikend dobili še eno težko pričakovano listo – Demokrate Anžeta Logarja.
Kot je na predstavitvi kandidatov pojasnil Logar, želijo prelom s staro politiko delitev in gradnja nove politične kulture, utemeljene na sodelovanju. Pregledali smo listo in poskušamo podati precej nehvaležno napoved – komu se dejansko obeta izvolitev v Državni zbor.
Koga torej Logar pošilja na teren, da bo z njim »sestavljal naslednjo vlado«?
Tudi na predstavitvi kandidatov Anže Logar v prvi vrsti poudarja željo po prelomu s staro politiko in gradnjo nove, utemeljene na sodelovanju. S sklicevanjem na Sokrata želi energijo namesto v boj proti staremu usmeriti v gradnjo novega.
Kot poudarja že odkar se je podal v kampanjo, skuša zavračati logiko dveh polov in na vprašanje o morebitnih povolilnih sodelovanjih izrekel le: »Demokrati ne bomo nikomur omogočali vlade – mi bomo sestavljali naslednjo vlado.«
Kandidate je Logar pozval k intenzivni kampanji na terenu. Poziva jih, naj naredijo korak več od konkurence, ostanejo na terenu dlje, potrkajo na več vrat ter tako širijo njihov program Uspešne Slovenije.
Anže Logar: Pravijo, da nimamo možnosti. Hkrati se pa levi in desni tako zelo ukvarjajo z nami in nas napadajo. Nikoli ne bom sprejel dejstva, da se nekaj ne da. To ni opcija. Poudarek na vsebini je temelj naše prihodnje koalicije. pic.twitter.com/0RUXRjDZTG
— Demokrati. (@DemokratiSLO) February 15, 2026
Demokrati so predstavili volilno listo. Nekaj zanimivih imen: diplomat Božo Cerar, ex-minister Senko Pličanič, šef civilne iniciative za romsko problematiko Silvo Mesojedec. Logar je na oder pripeljal “zlatega prinašalca”, ampak v resnici gre za labradorca 🙂 pic.twitter.com/I1lEUtN3Fp
— Luka Svetina (@LukaSvetina) February 15, 2026

Anže Logar si je privoščil tudi šalo na račun kritik, ki so zadnje tedne letele na njegov račun. Na oder je pripeljal psa (Demokracija je namreč na naslovnici upodobila Logarja kot zlatega prinašalca, ki glasove nosi Robertu Golobu) privoščili pa so si tudi burgerje. Nika Kovač je namreč iz dejstva, da je eden od simpatizerjev Demokratov profil ugasnjene verige hamburgerjev preimenoval v profil stranke Demokrati, zadnje tedne naredila celo dramo.
Preboj v parlament praktično zagotovljen, a kdo bo izvoljen?
Že dolgo Demokrati solidno kotirajo na meritvah javnega mnenja. Na nekaterih se celo potegujejo za tretje mesto na volitvah, kar bi stranki omogočilo precejšnjo težo pri sestavljanju bodoče koalicije. Bolj ključno vprašanje je, kdo bi se utegnil prebiti v parlament.

Ker pa so to prve volitve Demokratov kot stranke, je za razliko od uveljavljenih strank napovedovanje močnih okrajev zahtevnejše. Anže Logar je naročil temeljite sondaže javnega mnenja, zato razpolaga z več podatki, kot so na voljo nam. Iz kombiniranja podatkov preteklih volitev pa vseeno lahko potegnemo nekaj ugotovitev.
Narava predsedniških in parlamentarnih volitev je drugačna, prav tako odstotki udeležbe, zato je treba biti pri sklepanju iz predsedniških volitev previden. Logar je na predsedniških volitvah nastopil kot kandidat SDS, zato zgolj sklepanje, da so najmočnejši okraji s predsedniških volitev (v praksi najmočnejši SDS okraji) tudi zlata jama Demokratov.
V analizi smo od Logarjevih odstotkov zato odšteli odstotke SDS. Jedro Demokratov namreč niso volivci SDS, pač pa tisti, ki jih je Logar nagovoril izven jedrne baze Janševe stranke. Da bi upoštevali tudi efekt taktičnega glasovanja volivcev NSi, smo odšteli še razliko med volivci NSi in Janeza Ciglerja Kralja.
Demokratom med 8 in 10,5 %, domet razpršen po Sloveniji
Upoštevajoč odstotke, je Logarjev domet za 10,5 odstotnih točk presegel domet SDS, če upoštevamo še volivce NSi, ki so dali glas za predsednika Logarju, pa 8 odstotnih točk. Tudi javno objavljene meritve javnega mnenja Logarju pripisujejo podoben domet.

Najbolj perspektiven okraj po naši analizi je Šmarje pri Jelšah, kjer je Logar za 17,7 odstotnih točk presegel domet SDS, ob upoštevanju še NSi pa lahko domet povprečimo na 16 odstotkov. Visoko kotira tudi v okrajih Kranj 3 (13,72 %), Ormož (13,17 %), Ajdovščina (12,96 %) Maribor 3 (12,23 %) in Ptuj 1 (12,22 %).
Logar si je izbral Logatec, Eva Irgl Ajdovščino
Posebna dilema pri novih strankah je vprašanje, kje naj kandidira njen predsednik, da bo zagotovo izvoljen, da se mu ne zgodi situacija Alenke Bratušek, ko smo v parlamentu imeli Stranko Alenke Bratušek, Bratuškova pa ni bila izvoljena za poslanko, ker jo je po odstotkih prehitel nekdanji Bohinjski župan Franc Kramar.
Logar kandidira v Logatcu in ne v okraju, kjer je kandidiral pri SDS, torej Vič-Rudnik 4 (Horjul, Dobrova, Polhov Gradec). Njegov okraj je pri SDS dobil podpredsednik Aleš Hojs. Po naših izračunih je v tretji volilni enoti Logatec najbolj obetaven okraj. Vič-Rudnik 4 je po odstotkih sicer višje, a je potrebno upoštevati, da gre za zelo močno SDS okraj zelo konservativne volilne baze, kjer je bil Logar sicer zelo priljubljen, a pod barvami SDS. Logar kot Ljubljančan pa težko kandidira v kakšni drugi volilni enoti. Logarjev domet v Logatcu ocenjujemo me 8 in 12,5 odstotkov, kar bi verjetno moralo zadoščati za izvolitev.
Eva Irgl kandidira v Ajdovščini, kjer je kandidirala že prej. V Ajdovščini imajo demokrati enega boljših potencialov, med 9 in 17 %. Kljub precejšnji gneči v tem okraju, poleg Irglove tam namreč kandidirata tudi predsednik NSi Jernej Vrtovec in popredsednik SDS Zvone Černač, pa volilna geografija Primorske omogoča, da so tam izvoljeni tudi vsi trije.
Na listi ni ključnih kandidatov za ministre, je pa več zanimivih imen
Na listi ni nekaterih vidnejših strokovnjakov, s katerimi je Logar sestavljal program in se tudi omenjajo kot potencialni kandidati za ministre iz kvote Demokratov, kot je denimo ekonomist Igor Masten, ustavni pravnik Matej Avbelj, podjetnik Mirko Požar, nekdanji okoljski minister Simon Zajc in Tine Kračun z inštituta za strateške rešitve.
Najdemo pa na listi nekaj znanih in vidnejših imen. V Novem mestu kandidirata nekdanji pravosodni minister iz vrst Državljanske liste Gregorja Viranta Senko Pličanič (Novo mesto – center) ter vodja civilnih iniciativ za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec (Novo mesto – okolica), tudi novomeški mestni svetnik, posebej izpostavljen prav v zadnjem času, ob smrti Aleša Šutarja, na romsko problematiko in rešitve zanjo pa opozarja že dalj časa.

Nekdanji Logarjev okraj (Vič-Rudnik 4) bo branil Logarjev kandidat za zdravstvenega ministra Tadej Osterc. Na listi najdemo tudi nekaj vidnejših strankarskih prestopnikov. Elena Zavadlav Ušaj, sicer doma iz Nove Gorice bo osvajala perspektiven okraj na Gorenjskem (Kranj 3 – Cerklje, Šenčur, Preddvor, Naklo), nekdanji vodja ljubljanske SDS Igor Horvat osvaja rob Ljubljane v okraju Šiška 4 (Medvode, Vodice, Tacen, Gameljne), prestopnik iz Svobode Tine Novak pa se iz Murske Sobote seli v Ljutomer, kjer se bo pomeril s podpredsednico Svobode Saro Žibrat.
Direktor ukinjenega urada za demografijo Danilo Lončarič kandidira v Šentjurju, nekdanji diplomat Božo Cerar za Bežigradom (Bežigrad 2), zadnji predsednik SMC-ja (preimenovanega v Konkretno) pred združitvijo z Demokrati Janez Demšar pa kandidira v domači Škofji Loki (Škofja Loka 1).
V Lendavi se bosta spopadla soimenjaka. Tako za Demokrate, kot za skupno listo NSI, SLS, Fokus namreč v istem okraju kandidirata Franca Horvata, v Velenju pa kandidira Marjan Turnšek, soimenjak upokojenega mariborskega škofa. Vodja podmladka stranke Gašper Krč kandidira v središču Kranja (Kranj 2).
Demokrati za razliko od nekaterih uveljavljenih strank (SD, Svoboda) kandidirajo 88 kandidatov. nihče tako ne kandidira v dveh okrajih.
Kdo bi lahko sestavljal poslansko skupino demokratov?
Na končni rezultat veliko vpliva terenska kampanja, prepoznavnost kandidatov in druge okoliščine, tudi velikost okraja, zato je celo pri uveljavljenih strankah težko napovedati, kdo bo zagotovo izvoljen. Po naši analizi pa:
- V volilni enoti Kranj najbolje kaže Eleni Zavadlav Ušaj (Kranj 3) in Vesni Aleksić (Škofja Loka 2)
- V volilni enoti Postojna Evi Irgl (Ajdovščina) in Petri Šuligoj (Nova Gorica 1)
- V volilni enoti Ljubljana – center Anžetu Logarju (Logatec) in Tadeju Ostercu (Vič Rudnik 4)
- Volilna enota 4 (Ljubljana – Bežigrad) je za Demokrate najšibkejša, zato imajo tukajšnji kandidati najmanj možnosti, med njimi najbolje kaže Matjažu vedetu (Moste-Polje 1) in Mihaelu Zupančiču (Domžale 1)
- V volilni enoti Celje so najmočnejši okraji Mozirje, kjer kandidira Helena Bizjak Žerovnik, Slovenj Gradec s Ksandijem Javornikom in Žalec 1 z Mojco Lončarič Šlauer
- V enoti Novo mesto Demokratom najbolje kaže v okrajih Trebnje, kjer kandidira Branko Longar in Novo mesto 1 – Silvo Mesojedec.
- V 7. enoti je teoretično najmočnejši okraj Demokratov, Šmarje pri Jelšah – Franc Križan in Maribor 3 – Helena Kujundžić Lukaček
- V 8. volilni enoti pa si lahko največ obetata Mojca Žnidarič v Ormožu in Matic Premužič v Ptuju 1
S kakšnimi izhodišči se v boj za volilne glasove podajajo drugi kandidati, lahko pogledate na spodnjem zemljevidu. To so le izhodišča, iz katerih začenjajo delati kandidati, končni rezultat pa bo lahko bistveno drugačen.
** Ribnica-Dobrepolje je sicer okraj, kjer je Logar dosegel dober rezultat, gre pa za okraj, kjer sta tradicionalno zelo močni SDS in NSi, zato so uteži bistveno zmanjšale doseg Demokratov v tem okraju. Sicer ocenjujemo, da je potencial večji, kot kaže izračun, ocenjujemo, da je to sorazmerno neugoden okraj za Demokrate, saj gre za izrazito tradicionalno in ruralno volilno bazo, ki je Demokrati ne nagovarjajo tako uspešno kot bolj konservativne stranke, kot sta NSi in SDS.








Komentirajo lahko naročniki