Neapelj, znan po živahni kulturi in zgodovinskem šarmu, se spopada s posledicami prekomernega turizma, ki uničuje njegovo pristnost in izpodriva domačine, poroča Politico.
Bronasti kip Pulcinella – izmišljena »tradicija«, ki so jo popularizirali vplivneži – simbolizira problem: turisti stojijo v vrsti, da bi podrgnili njegov nos za srečo, saj menijo, da sledijo starodavnemu neapeljskemu ritualu za srečo. Toda domačini vedo, da je ta tradicija ponarejena: kip je bil postavljen šele leta 2010 in Neapeljčani so ga večinoma ignorirali.
Sociolog in aktivist Francesco Calicchia pravi, da je zgodovinsko središče mesta »mrtvo« in spremenjeno v »trgovski center na prostem«, brez neapeljskega življenja. Številna mesta po Italiji se spopadajo z enakimi pritiski. Toda Neapelj – s svojo prepleteno zgodovino in odkritimi prebivalci – ponuja še posebej nazoren primer. Aktivisti, delavci, strokovnjaki in lokalni politiki trdijo, da pretirani turizem spodkopava tkivo mesta – in čeprav se pogosto oglašuje kot vir denarja in delovnih mest, pravijo, da večinoma bogati premožne.
Stanovanjska kriza je pereča, saj število kratkoročnih najemov, kot je Airbnb, strmo narašča. V delavskih četrtih je vsaka tretja hiša B&B, kar zvišuje najemnine in izseljuje dolgoletne prebivalce. Podatki kažejo, da trg obvladujejo velika podjetja, ne domačini, dobički pa pogosto odtekajo v bogatejša mesta, kot sta Rim ali Milan. Lokalni uradniki kritizirajo pomanjkanje nacionalne regulative, saj vlada premierke Giorgie Meloni rahlja pravila, kar krizo dodatno poslabšuje.
Družbena in kulturna tkiva mesta se medtem trgajo. Zgodovinske knjigarne nadomeščajo lokali, razmah prodajaln s hrano pa je Neapelj spremenil v »odprto fritezo«. Odpadki od hrane smetijo ulice, javna stranišča izginjajo. Cerkve, nekoč središča skupnosti, so zdaj turistične znamenitosti, verniki pa izrinjeni. Brezdomci so potisnjeni v manj vidne predele, kulturni dogodki pa so za domačine vse dražji.
Komentirajo lahko naročniki