V analizi portala Forbes Slovenija je pod drobnogledom Podnebni zakon, ki je bil tik pred obravnavo presenetljivo umaknjen z dnevnega reda vlade. Ta zakon je ključen za uveljavitev evropske sheme ETS2 – novega sistema trgovanja z emisijskimi kuponi, ki bo od leta 2027 veljal za ogrevanje in cestni promet. Gre za pomemben korak k razogljičenju, a tudi občutljiv politični izziv, saj bo posledično povzročil višje stroške ogrevanja in prevoza na fosilna goriva. Po pisanju Forbesa naj bi bil ravno negativen odziv javnosti na višanje cen eden od razlogov za vladni umik zakona.
ETS2, ki v Evropi velja za ključen instrument zelenega prehoda, bo od dobaviteljev goriv zahteval kupovanje emisijskih kuponov, kar se bo poznalo na končni ceni energentov. Čeprav ministrstvo napoveduje, da bo podražitev postopna (okoli dva do tri cente na liter letno), številne študije opozarjajo, da bi se lahko cene kuponov in s tem fosilnih goriv močno zvišale – celo do 390 evrov na tono emisij do leta 2030. ETS2 bo sicer nadomestil obstoječo okoljsko dajatev, zato naj bi bil vpliv na cene nekoliko omiljen.
Kljub skrbi glede dražitev pa Podnebni zakon Sloveniji prinaša tudi priložnost – dostop do obsežnih evropskih sredstev, med drugim iz novega socialnega podnebnega sklada, ki bo Sloveniji do leta 2032 prinesel skoraj pol milijarde evrov. Sredstva bodo namenjena predvsem zmanjševanju energetske in prevozne revščine, prek ukrepov, kot so subvencionirani prevozi na klic, pilotni projekt socialnega lizinga za električna vozila in vavčerji za javni promet. Ministrstvo načrtuje tudi nadaljnje spodbude za električna vozila ter vlaganja v železniški promet, obnovljive vire in energetsko učinkovitost.
Vendar pa ostaja odprto vprašanje, ali bo Slovenija znala učinkovito izkoristiti ponujena evropska sredstva. Pretekle izkušnje s subvencijami za električna vozila so pokazale nihanja in omejen domet, ponekod se zatika tudi pri dostopnosti javnega prometa.
Komentirajo lahko naročniki