Evropski parlament je pred dvema dnevoma z 382 glasovi proti 249 potrdil obsežen paket poenostavitev, t. i. omnibus, ki drastično oži obveznosti zelenega poročanja za podjetja. Ukrep, ki ga je Evropska ljudska stranka (EPP) označila za izpolnitev obljub o zmanjšanju birokracije, je hkrati sprožil politični pretres: prvič je EPP ključno zakonodajo sprejela s podporo “skrajne” desnice.
EPP poudarja, da je bila reforma nujna za okrepitev konkurenčnosti evropskih podjetij. Glavni pogajalec Jörgen Warborn je dejal, da so podjetja “osvobodili nepotrebne birokracije”, da bi lahko vlagala v inovacije in delovna mesta. Kritiki pa opozarjajo na “črn dan za evropsko demokracijo” in prelom s tradicionalnim sredinskim zavezništvom. Socialdemokrati in Zeleni opozarjajo, da je prelom tako imenovanega sanitarnega kordona – dogovora, da se z desnico ne sodeluje, nevaren precedens, ki lahko dolgoročno spremeni politično ravnotežje v EU.
Omnibus zvišuje pragove za obvezen nadzor nad okoljskimi vplivi, ta bo po novem obvezen le za podjetja z več kot 5.000 zaposlenimi, in več kot 1,5 milijarde evrov prometa. To pomeni, da bo iz sistema izvzetih približno 80 odstotkov evropskih podjetij.
O odločitvi se je na omrežju X oglasil tudi slovenski evropski poslanec in nekdanji predsednik NSi Matej Tonin.
#EP potrdil prvi #omnibus: obsežne birokratske poenostavitve in bistveno manj “zelenega” poročanja. Podjetja bodo prihranila 4,7 MRD EUR!
Glasove za sprejem je @EPPGroup morala poiskati na desni. Vsi 🇸🇮 levi poslanci so glasovali PROTI, enotno pa so podprli LGBT in gender… pic.twitter.com/uTJvu7Mvfo
— Matej Tonin (@MatejTonin) November 14, 2025
Parlament zdaj čaka zahtevno pogajanje s Svetom EU in Evropsko komisijo, kjer bo nova ureditev dobila končno obliko. Konflikt med deregulacijskimi ambicijami in zeleno tranzicijo pa se očitno šele začenja.
Današnje glasovanje o omnibusu vidim kot korak v pravo smer. Evropska podjetja nujno potrebujejo manj birokratskih ovir, če želimo ostati konkurenčni svetu, ki se tehnološko premika hitreje kot kadarkoli. Zakon prinaša razbremenitve, ki bodo malim in srednje velikim podjetjem omogočile več vlaganj v razvoj, zaposlovanje in inovacije, ne v izpolnjevanje obrazcev. To je racionalen, ne ideološki pristop k odgovornosti do okolja.
Padec sanitarnega kordona ni nikakršen dokaz propada demokracije, ravno nasprotno. Pomeni, da se demokracija krepi, ker se politična sodelovanja širijo onkraj starih, pogosto umetno vzdrževanih blokad. Dolga leta je EPP zaradi premehke politike nekaterih lastnih članic morala popuščati salonski levici in sprejemati samomorilske predpise zelenega prehoda, ki so ogrožali evropsko industrijo.
Zdaj se odpirata novo okno sodelovanja in priložnost za bolj uravnoteženo, pragmatično Evropo.
Komentirajo lahko naročniki