Logar trdi, da »obstaja izbira«. Uvedel bi “kompas uspešnosti”, program je spisalo nekaj zvenečih imen

Na težko pričakovanem programskem kongresu Demokratov Anžeta Logarja v Portorožu je javnost pričakovala predvsem vsebinske rešitve za Slovenijo po tem, ko je predsednik stranke dolgo napovedoval konkretnejši program ob očitkih, da se za nič ni zmožen opredeliti.

A programski kongres je postregel predvsem s sporočilom, da v Sloveniji obstaja izbira “tretjega bloka” oz. stebra, kot mu pravijo pri Demokratih, programski dokument pa je prinesel malo konkretnih usmeritev in predvsem splošne smernice, s katerimi se bolj ali manj lahko poistoveti vsakdo. Ne dajejo pa veliko informacij, na kak način želijo doseči lepo zveneče cilje, opredeljene v programskem dokumentu. 

Programski kongres stranke Demokrati je v Portorožu potekal v znamenju slogana »Obstaja izbira«. Kot kaže, je prav ta misel postala rdeča nit političnega sporočila predsednika stranke Anžeta Logarja, ki je v uvodnem nagovoru poudaril, da se Slovenija že predolgo vrti v krogu ideoloških delitev, medtem ko se rezultati, odgovornost in razvoj odmikajo v ozadje. Po njegovih besedah je zato leto 2026 zgodovinski trenutek, v katerem bo prelom z dosedanjimi praksami pomembnejši kot katerakoli prihodnja koalicija, saj se bo šele z jasnimi cilji in merljivimi rezultati vzpostavilo zaupanje v državo in njene institucije.

V velikem kongresnem prostoru portoroškega hotela so delegati in člani stranke najprej prisluhnili kratkemu posnetku o zgodovini platforme sodelovanja, iz katere je stranka zrasla. Logar je v njem poudaril, da Slovenija prihodnost lahko doseže le s povezovanjem mest in podeželja, starejših in mladih, različnih strok in pogledov. Po uvodu je sledil formalni del z izvolitvijo podpredsedniške ekipe, ki jo odslej sestavljajo Eva Irgl, Elena Zavadlav Ušaj in Robert Smrekar.

Eva Irgl je poudarila prelomnost obdobja aktualne slovenske politike, v katerem bodo za stabilen razvoj ključni sodelovanje, zmernost in vsebinska širina. Dejala je, da Demokrati želijo graditi tretji steber, ki bo temeljil na dialogu, vključevanju in preseganju tradicionalnih delitev. Kot pravi, Slovenija potrebuje vlado, v kateri bodo sodelovale stranke, ki razumejo pomen političnega povezovanja in preseganja levo-desnih vzorcev. Predstavila je tudi novo ime programskega dokumenta, »Uspešna Slovenija 2034«, ki stranki postavlja dolgoročno razvojno vizijo.

Uvedli bodo »Kompas uspešnosti«

Osrednji poudarek kongresa je bila predstavitev programskih izhodišč, ki so jih strokovni odbori sestavljali več mesecev. Predstavniki za področja gospodarstva, pravosodja, zdravstva, okolja, digitalizacije in zunanje politike so v 5- do 10-minutnih govorih izpostavili ključne točke, ki naj bi Slovenijo popeljale med najbolj razvite evropske države.

Največ pozornosti je požel predlog uvedbe t. i. »Kompasa uspešnosti«, novega javnega sistema ocenjevanja dosežkov ministrstev, ki naj bi temeljil na merljivih kazalnikih in neodvisnem trimesečnem spremljanju napredka. Po besedah Logarja bi ta instrument vladi omogočil preprosto in pregledno dokazovanje rezultatov, državljanom pa neposreden vpogled v to, ali država deluje v njihovo korist.

Program sestavljala zveneča imena

Ostala področja so predstavljali pravnik Matej Avbelj (član sveta za pravosodje), ekonomist Igor Masten (član sveta za finance), nekdanji državni sekretar za zdravje Tadej Ostrc (član sveta za zdravje), nekdanji diplomat Božo Cerar (član sveta za zunanje zadeve) in nekdanji minister za okolje Simon Zajc (član sveta za kmetijstvo).

Med ključnimi konkretnimi ukrepi je predvsem digitalizacija, še posebej v javni upravi. Zavzeli so se za pokritost vseh gospodinjstev s širokopasovnim internetom in 5G omrežjem do leta 2028, vzpostavitev portala eSlovenija kot enotne vstopne točke za stik z vso javno upravo, ter digitalizacijo in poenostavitve birokracije (digitalni notariat, enkratno elektronsko poročanje podjetij in obvezni predmet informatika v osnovnih šolah.

Na gospodarskem področju izpostavljajo razvojno kapico in spodbujanje solastništva v podjetjih ter manj birokacije. Za razliko od aktualne koalicije bi širili avtoceste in gradili nove ter posodobili železniško omrežje, pri bivanjski problematiki pa bi šli v gradnjo javnih najemnih stanovanj. Delovanje Jedrske elektrarne krško bi podaljšali do leta 2063, sicer pa intenzivno vlagali v vetrne, sončne in črpalne elektrarne.

Pri sociali želijo strožji nadzor nad socialnimi transferji, razširitev oskrbe na domu in ustanavljanje socialnih podjetij v državni lasti za zaposlovanje najranljivejših skupin. Na področju pravosodja se zavzemajo za strožje kazni za napade na uradne osebe, profesionalizacijo sodnega sveta, odpravo okrajnih sodišč, digitalizacijo in ustanovitev finančne policije. Obrambne izdatke bi povečali na 2 odstotka BDP.

Skupni imenovalec njihovih nastopov je bil poziv k odločitvi za dolgoročne, merljive in strokovno podprte rešitve. Logarjevo idejo in program stranke sta podprla tudi gosta iz vrst gospodarstva, nekdanja predsednica GZS Sonja Šmuc in uspešen podjetnik in gospodarstvenik Dušan Olaj, nastopili pa so tudi ostali predstavniki svetov stranke in njenih organov kot so Mirko Požar, Ivanka Livonšek, Gašper Krč (predsednik podmladka stranke), Aleš Novak, Senko Pličanič in Milan Osterc (predsednik seniorskih Demokratov).

Kongres se je končal z jasnim sporočilom, Demokrati želijo postati stranka, ki državljanom ponudi alternativo. Ne v obliki novih delitev, temveč v obliki sodelovanja, odgovornosti in jasnih ciljev. Kot je dejal Logar v sklepnem nagovoru, je zdaj »skrajni čas za prelom«. Kako prepričljiva bo ta usmeritev med volivci, pa bodo pokazali prihajajoči meseci pred volitvami.