V prvih petih mesecih leta 2025 je imel državni proračun Republike Slovenije 551 milijonov evrov primanjkljaja, medtem ko je v istem obdobju lani beležil presežek. To pomeni poslabšanje salda za kar 765 milijonov evrov. Ključni razlog za ta negativen zasuk so občutno povečani odhodki, predvsem zaradi rasti stroškov dela v javnem sektorju, medtem ko so prihodki celo nekoliko upadli.
Po podatkih Fiskalnega sveta, ki ga vodi Davorin Kračun, so se prihodki v tem obdobju zmanjšali za 0,8 %, kar je precejšen preobrat glede na lanskoletno rast v višini 5,5 %. K zmanjšanju so največ prispevali nižji obračuni davka na dohodek pravnih oseb ter dohodnine iz dejavnosti. Eden od razlogov za nižjo dohodnino iz zaposlitve je tudi počasnejša rast mase bruto plač in dejstvo, da so bili letos dohodninski razredi usklajeni z inflacijo, lani pa ne. Vlada se kljub temu na socialnih omrežjih kiti s takšnimi objavami.
🇸🇮 Slovenija je na dobri poti – smer, ki smo jo ubrali, prinaša vidne rezultate.
✅ Gospodarska rast v letu 2024 je bila 1,6-odstotna, kar potrjuje odpornost in prilagodljivost gospodarstva.
✅ Inflacija je pod nadzorom – z ukrepi na področju energentov in hrane smo do polovice… pic.twitter.com/zYSzRLtDeM— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) May 27, 2025
Tudi prihodki iz naslova DDV so rasli počasneje, kar fiskalni svet pripisuje upočasnjeni gospodarski aktivnosti. Poleg tega se prihodki iz trošarin znižujejo že vse od začetka lanskega leta. Če želi država doseči cilje iz proračuna, bo morala biti rast prihodkov v preostanku leta bistveno višja od dosedanje, opozarjajo.
Na drugi strani pa so se odhodki močno povečali — v prvih petih mesecih so zrasli za 13,3 %, kar je več kot dvakrat več kot v enakem obdobju lani (6,2 %). Največji del tega povečanja predstavljajo višji stroški dela v javnem sektorju. Razlog je uvajanje novega plačnega sistema, zaradi katerega so stroški dela medletno zrasli za okoli 10 %. Fiskalni svet pričakuje, da se bo ta rast še dodatno okrepila jeseni, ko je predvidena nova uskladitev plač.
Poleg plač so k višjim izdatkom prispevale tudi subvencije v kmetijstvu, plačila obresti, transferji za javni promet in prispevki v proračun EU. Izdatki za blago in storitve ter transferji v pokojninsko blagajno (Zpiz) so bili prav tako višji za približno desetino.
Medtem pa investicijska poraba zaostaja za načrti, zlasti zaradi manjšega črpanja evropskih sredstev. Najbolj so upadle investicije v vodni sektor in ceste, medtem ko so se izdatki za obrambo močno povečali. Tudi sanacija po lanskih poplavah ne poteka skladno z načrti – do konca maja je bilo izplačanih le okoli deset odstotkov načrtovanih sredstev, kljub temu da je sklad za obnovo razpolagal s skoraj 700 milijoni evrov.
V prvih 5 mesecih letos smo ustvarili 550 milijonov € proračunskega primanjkljaja. V enem letu se je saldo poslabšal za skoraj 800 milijonov €. Glavni razlog? Plačna “reforma” v javnem sektorju, lepši izraz za nekontrolirano zapravljanje davkoplačevalskega denarja.
To se ne bo… pic.twitter.com/aa1FOEbnEk
— Matej Rigelnik (@Matej_R81) June 4, 2025
Leve stranke se vrtijo okoli nepomembnih izjav a država tone:
– BDP pada, prihodki v državni proračun padajo,
– kupna moč prebivalcev pada (zato manji izplen od DDV),
– razvojno nimajo kaj pokazati.— Samostrelec 🖌 Common sense. Deli in bodi deljen. (@daregre) June 4, 2025
Komentirajo lahko naročniki