Pet rdečih alarmov, po katerih so evropski zavezniki spoznali pravo naravo slovenske levice

“Slovenija že velja za precej radikalno državo znotraj EU,” je v Delovem podcastu sredi junija priznala ministrica za zunanje zadeve, Tanja Fajon, pri čemer se je nanašala na delovanje sedanje, leve oblasti. Tista političarka, ki je v začetku mandata obljubljala, da bodo Slovenijo vrnili med jedrne države EU-ja, tri leta kasneje pa se je namesto tam znašla na njenem obrobju.

Od izjave Fajonove sta še dva mednarodno odmevna dogodka evropske zaveznike utrdila v tem prepričanju in jim pomagala spoznati pravo naravo slovenske levice, ki je drugačna od evropske v tem, da izhaja iz komunističnega pedigreja, kar zaznamuje njeno delovanje na mednarodni sceni. Eden izmed njiju so referendumske igre okoli obrambnih izdatkov in NATA, ki so med drugim šokirale novinarja Deutsche Welle. Ta je Fajonovi med intervjujem zabrusil: Igrate se politične igrice z obrambno varnostjo Evrope in Nata!

Na posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju januarja 2023 so sprejeli novo strategijo zunanje politike, ki naj bi po besedah ministrice Fajonove Slovenijo vrnila v jedro Evropske unije. Slovenijo naj bi od jedrnih držav popeljala prejšnja, Janševa vlada. “Želimo Slovenijo videti v jedrnem delu spoštovanja vrednot demokracije, človekovih pravic in svoboščin”.

Dve leti in pol kasneje je jasno, da Slovenija po svojem nastopanju v mednarodnem prostoru ni bližje jedrnim državam Evropske unije, temveč prej na njenem obrobju, kjer deluje kot osamelec, oziroma kvečjemu v navezi še s kakšno Španijo in Irsko. Poglejmo, s čim je Sloveniji Golobova vlada prislužila status obrobne, oziroma “precej radikalne države”, če uporabimo terminologijo zunanje ministrice.

 1. Slovenija ne sodeluje v koaliciji držav Evrope, ki zagotavljajo vojaško in materialno pomoč Ukrajini 

Francija in Velika Britanija sta spomladi 2025 prevzeli pobudo ustanovitve tako imenovane koalicije voljnih pretežno evropskih držav, ki so se zavezale k vojaški, finančni, humanitarni in politični podpori Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. Neformalna koalicija združuje okoli 25 držav, večinoma evropskih. Slovenski premier Golob se je sicer na povabilo francoskega predsednika Macrona udeležil neformalnega srečanja koalicije marca v Parizu, vendar je dal v javnih izjavah večkrat jasno vedeti, da Slovenija ni del te koalicije, češ da Ukrajino podpira na drugačne načine.

Četverica evropskih voditeljev Macron (Francija), Starmer (ZK), Merz (Nemčija) in Tusk (Poljska) je v imenu koalicije voljnih maja letos obiskala Kijev.

2. Solo akcija priznanja Palestine tik pred volitvami v Evropski parlament ter protiizraelska stališča v Varnostnem svetu ZN 

3. Predsednica republike Slovenije v Evropskem parlamentu dogajanje v Gazi označila za genocid in podala predlog o modrecih, ki bi se pogovarjali z Rusi

4. Nasprotovanje levih evroposlancev iz Slovenije resoluciji o počastitvi žrtev komunizma v Sloveniji

5. Igranje Golobove koalicije z evropsko varnostjo v zvezi z referendumi o obrambnih izdatkih in članstvu Slovenije v zvezi NATO

Povzetek zelo zanimivega pogovora preberite v spodnjem članku.

Novinar Deutsche Welle Tanjo Fajon soočil z realnostjo, ta se je branila, da imamo v vladi skrajno levo stranko