“Ali je lahko Slovenija, majhna država tista, kjer se začne uresničevati ruski plan?” se sprašuje novinar nemškega portala DW Richard Walker, in opozarja na to, kar strokovnjaki že dolgo govorijo, da bo Rusija poskusila spreti članice Nata med seboj. V uvodni špici intervjuja s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon razloži, da je dogajanje v Sloveniji doseglo dno v medkoalicijskih obračunih in celo z grožnjami o referendumu o članstvu v Natu.
Ministrico za zunanje zadeve Fajonovo z nekaj vprašanji spravi v zelo nelagoden položaj razlage dogajanja v slovenski politiki, odločitev njene stranke ter tudi zavezanosti Natu in izdatkom za obrambo.
Slovensko zunanjo ministrico v intervjuju najprej sooči z dejstvom, da Slovenija po podatkih Nata trenutno za obrambo nameni le 1.3% in ga zanima, če je Slovenija še vedno odločena, da bo spoštovala nove dogovore, ki jih je podpisala na vrhu Nata pretekli mesec. Fajonova je potrdila, da bo Slovenija do konca leta za obrambo namenila 2% BDP, do 2030 pa 3%. “A v Sloveniji je to zelo naporna debata, tudi na vrhu Nata smo povedali, da se bomo potrudili in poskušali narediti najbolje, da bi nam cilj uspelo doseči. Pri nas so vprašanja predvsem usmerjena v to, kako porabiti ta denar in kako ne zarezati v socialno državo. A kot sem dejala, moramo narediti več in smo tudi pripravljeni narediti več,” je dejala zunanja ministrica.
Fajonova: Levica je skrajno leva stranka
Ob tem je dejala, da bo potrebno v Sloveniji razložiti javnosti za kaj bo šel denar in kako bo porabljen. Večkrat je ponovila, da se je vlada zavezala le z dokumentom, ki predvideva dvig na 3 %.
Na direktno vprašanje, kako to, da se je njena stranka Socialnih demokratov odločila, da bo podprla referendum Levice glede izdatkov za obrambo, je dejala, da gre za “notranjepolitično debato v vladajoči koaliciji. Nihče se ne izprašuje, če je prav, da smo članica Nata. Osebno se ne, niti se ne v naši stranki. A znotraj koalicije imamo eno stranko, ki je od vsega začetka proti kakršnikoli debati o Natu ali njenemu članstvu, gre za skrajno levo stranko. A zagotovo bomo to debato rešili,” je dejala Fajonova in želela zadevo prikazati bolj v luči prihajajočih volitev.
A novinar Richard Walker je tezo o notranje politični debati zavrgel in dejal, da “če ena izmed članic Nata niha med članstvom v Natu in med višanjem izdatkov za obrambo ter celo najavlja referendum o članstvu, potem to ne more biti notranjepolitična debata.”. Fajonova v odgovor večkrat potrdi pripravljenost vlade na dvig izdatkov za obrambo, a da bo potrebno s slovenskim proračunom delati korak po koraku. “Ne vidim nobene države, ki bi imela lahko debato o tem, da mora za obrambo nameniti več denarja, sploh v obziru na socialno državo,” je dejala.
Walker: “Zakaj želite debato o članstvu v Natu postaviti pred ljudi? Se vem ne zdi, da če bi vsaka članica izvajala referendum o vojaških izdatkih NATO ne bi prišel nikamor?”
Fajonova: “Gre za razpravo o več referendumih, eden je tudi o članstvu v NATO. To je treba postaviti v kontekst tega, da želijo ljudje imeti transparentvno informacijo k čemu je vlada zavezana, in, verjemite mi, je notranja domača razprava …”
Walker: “Pravite, da je notranjepolitična debata. Ampak to ima velike posledice za vse države članice Nata … kot pravite imate naslednje leto volitve. Igrate se politične igrice z obrambno varnostjo Evrope in Nata!”
Fajonova: “Še enkrat naj ponovim, v Sloveniji smo se zavezali, da bomo dali za obrambo več in to je jasno. Posodabljamo in vlagamo v vojsko, imamo jasne načrte kako povečati proračun, ampak hrati je treba razumeti, da imamo omejen proračun. Naš vojaški proračun danes je višji od katerekoli Baltske države …”
Glede odnosa Slovenije do Rusije, ki jo je novinar v podtonu tudi problematiziral, je Fajonova dejala, da gre za resno grožnjo, ki se jo vlada zaveda. Potrdila je tudi, da se Slovenija drži vseh bilateralnih dogovorov za pomoč Ukrajini in da bo tako tudi v prihodnje. Zavrnila pa je tudi morebitno lobiranje Melanije Trump, za katerega pravi, da o njem nič ne ve.
Intervju novinarja DW-ja s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon je poveden v več smislih. Najprej, da se vidi, kakšno godljo so Sloveniji zakuhali levi oblastniki z igranjem o vprašanjih obrambnih izdatkov in članstva v zvezi Nato.
Naročniška vsebina






2 odziva na “Novinar Deutsche Welle Tanjo Fajon soočil z realnostjo, ta se je branila, da imamo v vladi skrajno levo stranko”
Dober prikaz Fajonove, ki se doma dela demokratko, v bistvu pa sodeluje z ekstremno Levico. Mogoče ji je celo Putin bolj všeč kot pa Trump???
Ta ženska nam dela sramoto, skrbi jo vse, kar je vzhodno od nas…obiskuje bivšo Yugo in države, ki nimajo z EU ničesar. Dobro jo je razgalil novinar DW, Izgovarjanje na Levico pa je prozorno…koalicija je sploh ne potrebuje, saj imajo dovolj glasov. Sedaj je prišla še Kosova, da je potrebno v EU spraviti Balkan in Moldavijo?? Res hočemo imeti vojno na tem območju???
Komentirajo lahko naročniki