Nevarnost za Slovenijo: “pod površjem brbota zelo nevaren vulkan, ki lahko ob najmanjšem pretresu izbruhne”

Včerajšnja objava SURS-a o Bruto domačem proizvodu v drugem četrtletju vsebuje za Slovenijo nevarna sporočila, svarijo ekonomisti in drugi poznavalci gospodarske dinamike. 

“Slovenija se trenutno nahaja v zelo nevarnem obdobju. Dogaja se deindustrializacija, znižuje se število zaposlenih v privatnem sektorju, hkrati pa se zvišuje število zaposlenih v javnem sektorju,” situacijo diagnosticira Klemen Praprotnik, svetovalec v globalnem trženjskem raziskovalnem podjetju NIQ. Profesor z ekonomske fakultete dr. Matej Lahovnik pa omenja ledeno goro, proti kateri drvimo, kjer orkester igra naprej, kapitan pa noče spremeniti smeri. 

 “Čeprav smo v skupnem številu brezposelnih na rekordno nizkih vrednostih tako zgodovinsko kot v Evropi, pod površjem brbota zelo nevaren vulkan, ki lahko ob najmanjšem pretresu izbruhne,” Klemen Praprotnik začenja analizo na svojem Linkedin profilu. Izpostavlja predvsem padanje zaposlenosti, ki traja že tri četrtletja zapored, danes pa v Sloveniji dela 4.400 ljudi manj kot lani tak čas.

Ampak, kot opozarja Praprotnik, je bistvo v tem, katera delovna mesta se krčijo. Namreč padcev nimamo samo v predelovalnih dejavnostih, rudarstvu in gradbeništvu, temveč je padec zaposlenosti tudi v IKT – informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (-1 %).

Po Praprotnikovih besedah je ravno ta podatek še posebej alarmanten glede na to, da gre za dejavnost z najvišjo dodano vrednostjo in za dejavnost, ki je ena bolj pomembnih za prihodnji razvoj Slovenije. “Samo za primerjavo – od začetka leta 2019 do konca 2023 se je število zaposlenih v IKT povečalo za približno 20 %, od takrat pa konstantno pada,” karikira.

Sicer priznava, da so IKT zaposlitve globalno (predvsem v ZDA) pod velikim pritiskom, a Slovenija bi po njegovem morala zaradi omejitve razpoložljive delovne sile prav v najbolj produktivnih sektorjih beležiti največjo rast zaposlenosti.

Če bi gledali samo številke o zaposlovanju in stagnacijo rasti produktivnosti, smo že v recesiji.

Kaj nam to pove?

V nadaljevanju Klemen Praprotnik povzame bistvena sporočila teh ekonomskih kazalcev. Najprej izpostavlja, da se slovensko gospodarstvo nahaja v fazi ohlajanja, ki je tako strukturno kot ciklično. Povpraševanje po delovni sili se zmanjšuje v panogah, ki so bile motor rasti v zadnjem desetletju – industrija, gradbeništvo, celo IKT.

“To pomeni, da podjetja ne vidijo kratkoročnih priložnosti za širitev, kar je lahko posledica kombinacije nižje zunanje konkurenčnosti, visokih stroškov dela in pomanjkanja vlaganj,” ocenjuje Praprotnik.

Kot edinega stabilizatorja vidi javni sektor, kjer zdravstvo, izobraževanje in javna uprava beležijo razumljivo rast glede na demografske trende in politične prioritete. A v isti sapi dodaja, da to ni rast, ki bi dvigovala produktivnost ali konkurenčnost. “Če se bo nadaljevala, bomo imeli še večji pritisk na javne finance, brez da bi ustvarjali dodano vrednost, ki bi to financirala.”

Obenem pa se struktura trga dela spreminja hitreje kot se nanjo odzivamo. “Slovenija je v zadnjih letih veliko govorila o digitalni in zeleni transformaciji, a dejanski podatki kažejo, da izgubljamo tempo prav tam, kjer bi morali biti najmočnejši. Če IKT sektor, ki je bil sinonim za prihodnost, začne stagnirati, je to znak, da nekaj ni v redu – bodisi pri investicijah, bodisi pri razpoložljivosti kadrov, bodisi pri strateški usmeritvi,” ocenjuje.

Zato se po njegovem Slovenija trenutno nahaja v zelo nevarnem obdobju, ko se dogaja deindustrializacija, znižuje se število zaposlenih v privatnem sektorju, hkrati pa se zvišuje število zaposlenih v javnem sektorju. “Če dodamo v ta koktejl enormno zvišanje plač v javnem sektorju, povečevanje davčnih obremenitev dela in povečanje izdatkov tako za zdravstvo kot pokojnine in izredno neugodno mednarodno gospodarsko okolje, je kristalno jasno, da bomo konec leta ostali ujeti v past nizke rasti in visoke javne porabe,” svojo analizo zaključuje poslovni svetovalec v podjetju NIQ.

Podobno zaskrbljen je tudi redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Matej Lahovnik. Kot pravi, so na Sursu res lepo sistematično in pregledno razložili kako se bližamo ledeni gori, medtem ko orkester igra. “In trk bo hud, ker kapitan noče spremenit smer, zato drvimo na polno naprej.”