Nemško gospodarstvo vstopa v jesen s precej slabimi obeti, kljub temu da uradne napovedi za zadnje četrtletje še predvidevajo 0,2-odstotno rast. Analitiki Handelsblatt Research Institute (HRI) opozarjajo, da za tako rast ni veliko dejanskih temeljev. Poseben udarec prihaja iz tujine, saj ameriške carine močno prizadenejo izvozno usmerjeno nemško industrijo – presežek v menjavi z ZDA se je letos v prvih sedmih mesecih zmanjšal za več kot 15 odstotkov.
Kot možen kratkoročni blažilni ukrep se kažejo načrtovani dodatni javni izdatki, ki naj bi spodbudili gradbeništvo in obrambno industrijo. Vendar HRI v srednjeročni perspektivi ostaja zadržan in za leto 2026 napoveduje skromno 0,7-odstotno rast. To pomeni, da se Nemčija kljub intervencijam ne bo uspela hitro izviti iz obdobja nizke gospodarske dinamike.
Trgovinska gibanja kažejo, da se bo rast svetovne menjave upočasnila, kar dodatno omejuje nemške izvozne možnosti. Po cenovni prilagoditvi bo izvoz ostal na ravni iz leta 2019, medtem ko bo realni uvoz skoraj desetino višji. Ta nesorazmerja pomenijo manj ugodne pogoje za nemško gospodarsko bilanco, kar bo dolgoročno slabšalo položaj industrije in povečalo pritisk na domače proizvajalce.
Poleg ekonomskih izzivov se Nemčija sooča še z demografskimi spremembami. Staranje prebivalstva pomeni upad števila visoko produktivnih industrijskih delovnih mest, ki jih vse bolj nadomešča zaposlitev v storitvenem sektorju. S tem pa se ogroža raven blaginje, ki bo po oceni Handelsblatta v najboljšem primeru stagnirala, obremenjena še z naraščajočim javnim dolgom in dodatnimi obrestnimi stroški za državljane.
Komentirajo lahko naročniki