Že v preteklosti smo bili priča, da lahko stranke levega političnega pola sprejmejo tudi bolj »radikalen« zakonski predlog, ne da bi proti temu (samooklicana progresivna) javnost kaj dosti protestirala. Če bi recimo t. i. Šutarjev zakon na način, kot ga je trenutni sklic parlamenta sprejel v ponedeljek ponoči, sprejele stranke desnega političnega pola, bi verjetno imeli naslednji dan v prestolnice proteste, obveščeni bi bili Evropska komisija in parlament ter Svet Evrope …
No, Evropska komisija je že dan po sprejemu zakona sporočila, da ga bodo podrobno pregledali predvsem z vidika morebitnih neupravičenih posegov v pravice (romske) manjšine. Opozicijski stranki sta predlog taktično podprli, saj sta že leta opozarjali na naraščajočo romsko problematiko in vidita v zakonu vsaj delno zadoščenje, da jima je končno uspelo v nujnost ukrepov prepričati del vladne koalicije.
DA, zakon je bil sprejet pod pritiskom tragičnega dogodka in bližajočih se volitev, a to NI sprejemljiv razlog za hitenje in sprejem »omnibus zakona«. Saj je bilo vendar ugotovljeno, da imajo organi pravosodja, policija, FURS in CSD že sedaj vso potrebno pravno podlago za ukrepanje, a tega ne izvajajo.
Rezervirano za léve
A vprašanje niso le sprejemljivost ukrepov, potencialna neustavnost rešitev, sama smotrnost sprejemanja »omnibus zakona«. Vprašanje je sledeče: je levim vladam res dopustno sprejemati zakonske predloge na načine, katerih politična javnost desnim ne dovoljuje?
Zanimiva je analogija s protikoronskimi ukrepi: tedaj smo imeli dnevno proteste na ulicah in v medijih, ko je vlada Janeza Janše v zelo dinamični situaciji COVID-19 pandemije sprejemala t. i. PKP zakonske pakete in ukrepe. A ko vlada Roberta Goloba pod vplivom tragičnega dogodka v Novem mestu čez noč pripravi »omnibus zakon«, ki zaradi zagotavljanja javne varnosti predvideva možnost radikalnih posegov v ustavno zagotovljene pravice in svoboščine državljana, se zgodi … nič. Glas ljudstva ni pričel kolesariti, nihče še ni napovedal ustavne presoje ali razpisa referenduma.
In »progresivna javnost«, ki je imela v letih 2020–2022 polna usta spoštovanja pravne države in demokracije, je mirno tiho. Kdo se bo zavzel za vse tiste Rome, ki si želijo boljšega življenja, a jim to ne uspe zaradi problematične manjšine?
Ves čas po letu 1991 smo bili priča, da vlade (večino tega časa smo imeli leve vlade) sprejemajo določene zakonske predloge »na vrat na nos«, po skrajšanem postopku, brez daljše javne oz. strokovne razprave. »Ker mi smo sedaj na oblasti in lahko,« je zgrešena miselnost. Vlade se menjajo, zakoni ostajajo. Prav zato smo lahko upravičeno kritični tako do sprejema lex Šutar kot tudi vseh preteklih (in potencialnih bodočih) primerov, ko politika pravne predpise sprejema brez resnega pomisleka. Dolžnost nas, volivcev in angažiranih državljanov, je, da temu jasno rečemo: »Dovolj je bilo!«
Pamet v roke
Ni pomembna trenutna vladna koalicija ali njena »barva«, demokratični parlamentarni proces preprosto ne dopušča takih posegov. Naloga Državnega zbora je, da vsak zakonski predlog temeljito prediskutira in ga nato sprejme ali zavrne, brez da na njegovo ravnanje vplivajo javno mnenje, mediji ali drugi dogodki.
Ne dovolimo, da poslanci »maličijo« zakonske predloge s pospešeno in nepremišljeno obravnavo, potem pa nemudoma napovedo »interventni zakon za popravo napak osnovnega zakona«.
Gospe poslanke, gospodje poslanci, prosimo vas: pamet v roke, zaustavite se in malo premislite, preden glasujete. Delujte kot glas razuma, za to ste bili vendar izvoljeni. Imate vso pravico, da odložite odločanje in zahtevate za redno obravnavo izdelan zakonski predlog. Morda je »zakon manj« v resnici boljša izbira, ki navsezadnje olajšuje odločanje organov.
Prav tako ni sprejemljivo, da vsak politični spor »izvozimo« v Bruselj samo zaradi nekaj političnih točk. Delujemo neresno, kot da se nismo sposobni o ničemer sporazumeti sami. Ne iščimo pokritja za lastne napake v Bruslju, zakone si konec koncev pišemo sami.
Prav tako naj nam bo tragična smrt Aleša Šutarja v opomin, da smo vsi skupaj odgovorni za boljši jutri: Romov in ostalih državljanov.
Komentirajo lahko naročniki