V nedeljo sta na plaži v Avstraliji dva islamista (oče in sin) izvedla strelski pohod med udeleženci judovskega praznovanja hanuka, na katerem se je zbralo okoli 1.000 ljudi. Avstralske oblasti so sporočile, da je šlo za teroristični napad, ubitih je najmanj 15 ljudi, še okoli 40 je bilo v napadu ranjenih. Enega od napadalcev je ubila policija, drugi je v kritičnem stanju.
Veliko pozornosti pa je zbudil tudi junak tega tragičnega dogodka. To je moški, ki je slučajno prišel mimo in z golimi rokami razorožil enega od strelcev. S tem je gotovo preprečil še veliko več smrtnih žrtev in pri ruvanju z napadalcem je bil tudi sam dvakrat ustreljen. Njegovo stanje naj bi bilo stabilno.
Spodaj je posnetek pogumnega človeka, za katerega si vsi želimo, da bi slučajno prišel mimo, če bi bili v stiski:
🙏🏼 for the Muslim hero that disarmed one of the terrorists in Australia his name is Ahmed Al Ahmed.
He is 43 years old, a fruit shop owner and a father of two.
Ahmad himself was shot twice during the attack, but he is in a stable condition, he is expected to undergo surgery.… pic.twitter.com/qGsaSrCZGC
— Love Majewski✝️🇺🇸 (@lovemajewski1) December 14, 2025
Gre za 43-letnega avstralskega državljana sirskega porekla Ahmeda al Ahmeda, očeta dveh majhnih otrok in lastnika prodajalne s sadjem iz Sydneya.
Kaj lahko poleg očitnega junaštva, vrednega hollywoodskega filma, zaključimo na podlagi tega?
Povsod najdemo zlata in gnila jabolka
Zaključimo lahko, da so v vsaki narodnosti, v vsaki religiji, v vsaki interesni skupini, v vsaki državi, celo v vsakem društvu – normalni in skulirani ljudje. Da se celo najdejo izjemno plemeniti ljudje, ki so pripravljeni tvegati svoje življenje, da bi zaščitili druge. Ahmed ni bil ne večji, ne močnejši, ne mlajši, ne fizično bolj pripravljen (na prvi pogled) kot napadalec. Toda storil je, kar je lahko.
Prav tako pa se v prav vsaki narodnosti, v vsaki religiji, v vsaki interesni skupini, v vsaki državi, celo v vsakem društvu – najdejo kreteni, barabe, zločinci in potuhnjenci. Kar sta nedvomno bila terorista.
Morda nas lahko ta incident spomni na to, da je skrajni čas, da se nehamo deliti glede na narodnost, vero, raso, stranko … in se začnemo deliti na normalne in kretene.
Morda nas lahko ta incident spomni na to, da je skrajni čas, da se nehamo deliti glede na narodnost, vero, raso, stranko … in se začnemo deliti na normalne in kretene.
Dejstvo je, da Ahmed ne dobi pozornosti, ki bi jo dobil, če bi bil kristjan kavkaškega porekla. Ali če bi bila napadalca tega izvora. Sicer še ni natančno znano, kakšno je versko ozadje junaškega Ahmeda. V Siriji je bila pred vojno močna krščanska skupnost (preko 2 milijona). Toda glede na ime in ozadje se predvideva, da je musliman. Desno usmerjeni portali o njegovem junaštvu molčijo ali le sramežljivo poročajo. Levi ne upajo biti preveč pametni, ker sta terorista islamista.
Prav to pa je simptom večine svetovnih in lokalnih konfliktov. Informacije dobimo filtrirane skozi kategorije, ki trenutno ustrezajo družbeni klimi. Tako površno sklepamo, da je človek dober ali slab in vse odtenke vmes, na podlagi nekih zunanjih atributov. Gotovo ti atributi imajo svoj vpliv na človeka. Toda človek ni nekaj, kar bi lahko preprosto pospravil v predal, čeprav smo k temu zelo nagnjeni.
Naša zrelost
To ni vsegliharstvo, kar je v zadnjih letih popularen izraz za nekoga, ki skuša najti dobro, skupno in spoštovanja vredno tudi v drugače mislečih. Ravno nasprotno, vsegliharstvo je prepričanje, da so vsi muslimani barabe. Vsegliharstvo je prepričanje, da so bili vsi partizani plemeniti junaki in domobranci izdajalci slovenskega naroda. In seveda obratno. Življenje niso legokocke, da bi jih lahko razporedili bo barvi, obliki in funkciji. Je neprimerljivo bolj zapleteno.
Že dolgo nazaj je veliki ruski pisatelj Aleksander Solženicin zapisal, da “razmejitev med dobrim in zlim ne poteka po državnih mejah, niti med družbenimi razredi ali političnimi strankami, ampak skozi vsako človeško srce.” Dokler ne bomo tega ponotranjili, bomo marionete režiserjev naše družbene klime.







En odgovor na “Musliman, ki je rešil Jude: lekcija junaškega Ahmeda al Ahmeda”
Dobro ste pokazali na vsegliharstvo in enostavne delitve.
Pri nas se še vedno bije ” 2.s. vojna”. Levičarji (med njimi tudi Golob, Jankovič in Levica) se kitijo, da ljubijo partizane. Dvomim, če je njihov ded in praded res podpiral partizane. Jankovičevi predniki so verjetno bili četniki, toda v Sloveniji imaš previlegij, če častiš partizanstvo. To, sedaj v mirnih časih je zelo komot in koristno. Prav zaradi koristi so velike udeležbe na BORČEVSKIH (jih vsi plačujemo) proslavah.
Poznam veliko ljudi, ki ne volijo Levičarjev, pa čeprav izhajajo (med njimi tudi jaz) iz PARTIZANSKIH družin. Moj nono, ki je močno podpiral partizane, jim dal hišo na razpolago, (da so se najedli umili, preoblekli), vendar je bil po vojni s Komunizmom močno razočaran, ker so postali Kristjani 2. razredni. In to se godi tudi sedaj pod Golobisti.
To kar prestavi ta prispevek pa je res pomembno, da spoznamo, da je v vsaki religiji in tudi stranki – tudi kaka pdobra in lemenita oseba, neglede na narodnost. Toda znan je pregovor: “Niso vsi muslimani teroristi, je pa res, da je največ tororistov muslimanov”.
Komentirajo lahko naročniki