Ko odpovejo kartice, nam ostane le gotovina: koliko denarja bi morali imeti doma za krizne razmere?

Plačujemo s telefonom, uro in kartico, gotovino pa uporabljamo vse manj. Toda hkrati se po Evropi dogaja nov trend, nekaj na videz povsem nasprotnega: količina denarja, ki ga ljudje hranijo v bankovcih, narašča.

Vrednost evrskih bankovcev v obtoku se je v približno desetletju povečala z okoli bilijona evrov na več kot 1,6 bilijona evrov. Konec leta 2025 je bilo v obtoku 31,3 milijarde evrskih bankovcev v skupni vrednosti 1.619,5 milijarde evrov, konec junija letos pa je njihova vrednost znašala približno 1.629 milijard evrov.

To se dogaja v času, ko evropski potrošniki vsakodnevne nakupe vse pogosteje plačujejo elektronsko. Evropejci se torej ne vračajo množično k plačevanju z gotovino, a vse več gotovine preprosto ostaja doma.

Z gotovino plačujemo manj, hranimo je več

Evropska centralna banka temu pojavu pravi kar »paradoks bankovcev«: delež gotovine pri vsakodnevnih nakupih se zmanjšuje, skupno povpraševanje po njej pa ostaja visoko. Eden od razlogov je precej preprost. Gotovina postaja del osebne krizne rezerve.

Vojna v Ukrajini, kibernetski napadi, poplave, požari, nevihte in predvsem možnost daljšega izpada elektrike ali telekomunikacij so v zadnjih letih spremenili tudi priporočila evropskih držav. Evropska komisija je marca 2025 države in prebivalce pozvala k večji pripravljenosti na krize ter med drugim priporočila, naj imajo gospodinjstva zalogo osnovnih potrebščin za najmanj 72 ur.

Nekatere države so šle še dlje in zelo konkretno povedale, koliko gotovine naj imajo ljudje doma. Na Nizozemskem centralna banka skupaj z bankami, trgovci in ministrstvom za finance svetuje približno 70 evrov gotovine na odraslo osebo in 30 evrov na otroka. To naj bi zadostovalo za približno tri dni, če bi odpovedali kartični terminali, bankomati ali spletno bančništvo.

Februarja letos je 58 odstotkov vprašanih Nizozemcev odgovorilo, da priporočeno količino gotovine že imajo doma. Švedska centralna banka je letos priporočila 1.000 švedskih kron gotovine na odraslo osebo. Obenem prebivalcem svetuje, naj imajo kartice različnih kartičnih sistemov in pri sebi tudi fizično kartico s PIN-kodo.

Ko je ugasnila elektrika, je z njo ugasnilo tudi plačevanje

Najbolj nazoren odgovor je Evropa dobila 28. aprila 2025, ko je velik izpad električne energije prizadel Španijo in Portugalsko ter več kot 50 milijonov ljudi. Z elektriko in telekomunikacijami so prenehali delovati tudi številni kartični terminali, bankomati in mobilne denarnice.

Po analizi ECB je kartična poraba na prizadetih območjih padla za približno 41 do 42 odstotkov, spletna prodaja v Španiji pa za okoli 54 odstotkov. Skupna potrošnja v državi naj bi tisti dan upadla za približno tretjino.  ECB je dogodek izpostavila kot primer, ko se je gotovina iz ene od možnih oblik plačila za številne ljudi praktično čez noč spremenila v edino razpoložljivo plačilno sredstvo.

Ko so bankomati naslednji dan znova začeli delovati, so dvigi gotovine močno poskočili. In to ni bil osamljen primer.

Ob začetku vojne je povpraševanje po bankovcih močno poskočilo

ECB je analizirala tudi odziv prebivalcev po ruskem napadu na Ukrajino februarja 2022. Največji skok povpraševanja po gotovini so zaznali v državah, ki so bile geografsko najbližje vojni. V Estoniji, Latviji, Litvi, na Slovaškem in Finskem je bila izdaja bankovcev takoj po začetku vojne močno nad običajnimi ravnmi. ECB ocenjuje, da je vojna v prvem mesecu v teh državah povzročila približno 36-odstotno povečanje povprečne dnevne neto izdaje bankovcev glede na scenarij brez vojne.

Podoben pojav je bil viden že med pandemijo. Do konca leta 2020 se je neto količina evrskih bankovcev v obtoku povečala za več kot 140 milijard evrov, čeprav so ljudje prav v času pandemije zaradi spletnih nakupov in brezstičnega plačevanja gotovino pri vsakodnevnih nakupih uporabljali manj.

Ljudje torej bankovcev niso nujno dvigovali zato, da bi jih porabili. Dvigovali so jih zato, da bi jih imeli.