Fotografija, s katero je na seji DZ premier Janša opozarjal na pobite kristjane v Sudanu, po trditvah TV Slovenija in N1 prihaja iz Gaze in prikazuje ljudi, ki tam čakajo na hrano.
A kljub temu, da so se na nacionalki pol dneva ukvarjali z zavajanjem ali nerodnostjo premierja, zaplet ne spremeni razsežnosti sudanske katastrofe: milijoni potrebujejo pomoč.
Premier Janez Janša je v torek v državnem zboru med odgovorom Robertu Golobu pokazal fotografijo, ki jo je predstavil kot množico trupel pobitih kristjanov v Sudanu. Toda TV Slovenija je ugotovila, da je isti posnetek marca letos na Instagramu objavil nekdanji britanski marinec David McIntosh, ki je delal v Gazi. N1 prizor opisuje kot Palestince, ki na tleh spijo med čakanjem na razdeljevanje hrane. Natančnejši pregled fotografije pa kaže, da nekateri ljudje ne ležijo, temveč stojijo, kar dodatno priča, da ne gre za trupla.
Tudi Janševi asistenti so fotografijo dobili na družbenih omrežjih, kjer je uporabnica Viktorija z njo demonstrirala sicer resničen dogodek pokola v Darfurju leta 2023.
Napačna fotografija je bila osrednja vest TV Dnevnika nacionalke, na prvem mestu naslovnice portala MMC pa je ostala celoten večer in naslednje dopoldne (do 10. ure), kar je za ažuren informativni portal povsem neobičajno.
Pomemben je torej dvojni popravek: po dostopnem poročanju fotografija prihaja iz Gaze, hkrati pa ni dokaz množice trupel. Tudi oznaka »mrtvi Palestinci«, ki se pojavlja v delu poročanja, ne ustreza razlagi prizora.
Napaka pri fotografiji zagotovo zahteva pojasnilo. Vendar ostaja drugo, bistveno pomembnejše vprašanje: kaj se dejansko dogaja v Sudanu, ki ga je premier uporabil v primerjavi z Gazo?
Influencer, ki je bil tudi pogodbeni sodelavec v Gazi
McIntosh je televizijska osebnost, znana tudi kot Tornado iz oddaje Gladiators. Med avgustom in oktobrom 2025 je po poročanju delal za Safe Reach Solutions, logističnega partnerja fundacije GHF, večinoma pri razdelilnici št. 4 blizu koridorja Netzarim.
V intervjuju za Drop site news je opisoval Palestince, ki so ponoči čakali v suhi rečni strugi, in izraelsko streljanje proti čakajočim, kar so sicer njegovi delodajalci nato moćno zanikali. Zato ga mnogi vidijo kot “pozerja”, ki poskuša najti svoje mesto pod soncem.
View this post on Instagram
Sudan: skoraj 53.000 evidentiranih nasilnih smrti in številne sledi genocida
Sedanja vojna med sudansko vojsko SAF in paravojaškimi silami RSF se je začela aprila 2023. Preiskovalna misija OZN je dokumentirala vojne zločine obeh strani, pri RSF tudi zločine proti človečnosti in uporabo stradanja kot načina vojskovanja. Težko je natančno ugotoviti, koliko ljudi je v Sudanu umrlo zaradi nasilja, lakote ali nedostopnega zdravstva; ocene števila umrlih se gibljejo od 150.000 do 400.000.
Po podatkih ACLED, ki jih povzema britansko poročilo, je bilo do junija 2026 evidentiranih 52.904 neposrednih nasilnih smrti civilistov in borcev. Evidenca ne vključuje smrti zaradi lakote in nedostopnega zdravstva; ACLED jo označuje za konservativni minimum. Raziskava v Lancet Global Health je samo za zvezno državo Kartum med aprilom 2023 in junijem 2024 ocenila približno 61.200 smrti iz vseh vzrokov, od tega približno 26.000 zaradi nasilja. Skupnih evidenc, raziskovalnih ocen in posameznih pokolov ne moremo seštevati: uporabljajo se namreč različne metode in se deloma prekrivajo.
Pokoli se v večini dogajajo predvsem v muslimanskih nearabskih skupnostih. V El Geneini v Zahodnem Darfurju je bilo leta 2023 po oceni strokovnjakov OZN, navedeni v poročilu Human Rights Watch, ubitih 10.000–15.000 ljudi. RSF in zavezniške milice so izvajale etnično čiščenje predvsem Masalitov in drugih nearabskih skupnosti, vključno s poboji, posilstvi in prisilnim razseljevanjem. Aprila 2025 je sledil napad RSF na taborišče Zamzam: OZN je dokumentiral najmanj 1.013 ubitih civilistov med 11. in 13. aprilom.
Ob ofenzivi na El Fašer oktobra istega leta je bilo po ugotovitvah urada OZN za človekove pravice v treh dneh ubitih več kot 6.000 ljudi: najmanj 4.400 v mestu in več kot 1.600 ob poteh bega. Dejanski obseg je bil večji. Preiskovalna misija je februarja letos ugotovila značilnosti genocida, predvsem proti skupnostma Zaghawa in Fur. Dokumentirala je vzorec etničnega preganjanja, množičnih ubojev in ustvarjanja razmer za fizično uničenje skupnosti.
Morijo tudi kristjane
Open Doors je v Sudanu med oktobrom 2023 in septembrom 2025 zabeležil najmanj 67 ubojev kristjanov, povezanih z vero. Nadaljnji smrtonosni napadi so dokumentirani tudi konec leta 2025 in leta 2026, skupno število vseh umrlih kristjanov od leta 2023 pa ostaja neznano. Avgusta letos so mediji poročali o julijski usmrtitvi duhovnika Adila Idrisa Jangoula in šestih pripadnikov krščanske skupnosti Otoro v gorovju Nuba. Organizacija opozarja, da ima del tamkajšnjega nasilja etnično motivacijo. Versko preganjanje, medetnični spori in boj za vire se prepletajo.
Nasilje se nadaljuje. Septembrsko poročanje opisuje nove napade z brezpilotniki v Kordofanu. UNHCR je prejšnji teden opozoril na več kot 400 prihodov beguncev dnevno v Čad. Za leto 2026 humanitarno pomoč potrebuje 33,7 milijona ljudi. Varnostni svet ZN je junija 2024 zahteval konec obleganja El Fašerja, a je novembra istega leta Rusija z vetom preprečila sprejetje dodatne resolucije za zaščito civilistov in dostop pomoči; drugih 14 članic jo je podprlo.
Zakaj Sudan ob Gazi ne more pridi do javne pozornosti?
Čeprav natančne številke pobitih civilistov na eni in drugi strani niso znane, pa je ocena umetne inteligence, da “vse smrti zaradi vojne, tudi zaradi lakote in bolezni, ocene za Sudan kažejo višji skupni davek.”
Kako torej, da o grozotah v Gazi poslušamo praktično vsakodnevno, o množičnem pobijanju in trpljenju civilistov v Sudanu pa težko zasledimo kakšno novico, ali najdemo hollywoodskega zvezdnika, ki bi na pokole glasno opozarjal?
Zanimivo teorijo o politični selektivnosti ima ustavni pravnik dr. Janez Pogorelec. Kot je nedavno analiziral na X-u, je Palestina za levico idealna politična tema, ker “v eni zgodbi združi več njihovih glavnih ideoloških okvirov: kolonializem, rasizem, zahodni imperializem, neenakost moči in zaščito manjšin.”
Kot izpostavlja Pogorelec, je politična korist predvsem v mobilizaciji lastne baze. “Na vprašanju Palestine je mogoče povezati študente, progresivce, protikapitalistično levico in tudi velik del muslimanskih skupnosti, ki potem volijo levico. Ni treba ponuditi resnih rešitev za resne težave ljudi, dovolj je vzklikati fripalestajn…”
Kot še izpostavlja Pogorelec, se Sudan in preganjanje kristjanov slabše prilegata temu okviru, ker zatiralec pogosto ni zahodna država. Opozarja tudi na povezovanje progresivne levice z islamističnimi gibanji kljub njihovim vrednotnim nasprotjem.
Ena moja kolegica je zmeraj rekla: nekima treba i da se nacrta…
Pa vem, da si zelo pameten fant, tako da ti je to, kar ti bom povedal, popolnoma jasno in da se moraš sprenevedati, če zeliš ohraniti svojo levičarsko identiteto.
Ampak naj ti bo:
Palestina je za levico idealna… pic.twitter.com/lVeV7cfyy3— Janez Pogorelec (@JanezPogorelec) September 13, 2026
Da gre res za medijsko in politično zapostavljenost Sudana, kaže tudi ocena Norwegian Refugee Council (NRC), ki ga je uvrstil na prvo mesto najbolj zapostavljenih razselitvenih kriz za leto 2025. Njegova lestvica upošteva medijsko pozornost, financiranje, politično voljo in obseg razseljenosti.
Sudanske žrtve si zaslužijo pozornost tudi po tem, ko se spor o Janševi fotografiji poleže. Njihovo trpljenje zahteva trajno poročanje, pomoč in politično ukrepanje.
foto: Henry Wilkins/VOA
V petek v Ljubljani pričevanja preganjanih kristjanov
Na portalu Zanima.me smo v včerajšnjem članku predstavili preganjanje kristjanov po svetu. Prav glede te teme poslanec Evropskega parlamenta Matej Tonin v petek, 2. oktobra ob 18. uri, v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani gosti dogodek Zgodbe preganjanih kristjanov, kjer boste o razmerah v podsaharski Afriki lahko slišali iz prve roke. Udeležba je brezplačna s predhodno prijavo.
Komentirajo lahko naročniki