Tako kot je nova Natova direktiva o povišanju obrambnih izdatkov neprijetno presenetila slovenskega premierja Roberta Goloba, je zadrego povzročila tudi italijanski premierki Giorgii Meloni. Do leta 2035 naj bi države članice za obrambo namenile kar 5 odstotkov BDP, kar je za številne države precejšnja zadrega.
V Italiji je iznajdljiva desnosredinska koalicija zato ponudila domiseln, nekateri bi rekli absurdno domiseln odgovor, kako zaobiti pravilo in si ob tem še postaviti “spomenik”, ki so ga skozi zgodovino mnogi poskušali doseči.
Ob tem pa je zanimivo, da tako notranji minister Salvini kot zunanji minister Tajani uporabljata povsem enako retoriko kot leva slovenska vlada, medtem ko leva italijanska opozicija kliče k spoštovanju zavez Nata. Tako zelo drugače kot v Sloveniji!
Italija namreč že dolgo velja za eno izmed najbolj nediscipliniranih članic, ko gre za vojaško porabo. Lani je za obrambo namenila zgolj 1,49 odstotka BDP, kar je precej pod aktualnim Natovim ciljem 2 odstotka in še bolj oddaljeno od novega ambicioznega praga 5 odstotkov. Zanimivo, je še vedno na boljšem kot Slovenija, ki je lani namenila le 1,29%.
Italijanska vlada je prišla na idejo, da bi lahko vojaške izdatke “zakamuflirala” v druge projekte, predvsem v več kot 13 milijard evrov vredno gradnjo mostu, ki bi Sicilijo povezal s preostalo Italijo.
Gre za projekt, o katerem se v Italiji sanjari že desetletja. Idejo so imeli že stari Rimljani, nato je o njej sanjal Mussolini, kasneje pa je bil most tudi ena od političnih obsesij “zadnjega rimskega cesarja”, nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija. Zdaj se je zamisli oprijela vlada Giorgie Meloni, pri čemer zunanji minister Antonio Tajani in infrastrukturni minister Matteo Salvini trdita, da bi imel most pomembno strateško vlogo v okviru zveze NATO, saj bi omogočal hiter premik vojske in opreme med severom in jugom Evrope.
Retorika italijanske desnice na las podobna slovenski levici, tista iz leve pa slovenski desnici
Zunanji minister Tajani je glasen zagovornik mostu. “Italijanom bomo pojasnili, da je varnost širši pojem kot le tanki,” je dejal v nedavnem intervjuju za poslovni dnevnik Milano Finanza. “Za to bomo stavili na infrastrukturo, ki ima tudi civilno uporabo, kot je most čez Mesinski preliv, ki spada v koncept obrambe, saj je Sicilija platforma NATO,” je dodal.
Minister za infrastrukturo Salvini vidi most kot sredstvo za preobrazbo njegove skrajno desne Lige v uspešno vsenacionalno politično gibanje, ki se zavezuje k velikemu projektu na jugu. “Seveda,” je nedavno odgovoril novinarju, ko ga je vprašal, ali bi most lahko pomagal Italiji doseči novi cilj NATO. “Infrastruktura je v mnogih pogledih strateška tudi z vidika varnosti, zato bodo nekateri strateški infrastrukturni projekti postali del tega varnostnega načrta.”
Toda gradnja takega mostu čez Mesinski preliv bi bila izjemno zahteven podvig. Gre za območje z visoko potresno ogroženostjo, razmeroma redko poseljenim južnim delom države ter številnimi birokratskimi in okoljskimi izzivi. Predvidena dolžina osrednjega razpona znaša kar 3,3 kilometra, ocenjeni stroški pa presegajo 13,5 milijarde evrov. Projekt je bil v preteklosti že večkrat ustavljen zaradi ekonomskih, tehničnih in političnih zapletov.
Opozicija ni ostala tiho. Evropski poslanec Giuseppe Antoci iz Gibanja 5 zvezd je dejal, da gre za “norčevanje iz državljanov in zavez, ki jih ima Italija v okviru NATO”. “Vlada naj se ustavi in se izogne mednarodni sramoti, ki bi Italijo naredila za tarčo posmeha,” je še dodal.
O povečanju obrambnih izdatkov danes v Ljubljani razpravljajo tudi člani parlamentarnega odbora za obrambo. Na dnevnem redu je namreč predlog stranke Levica za razpis posvetovalnega referenduma. V Levici menijo, da bi morala Slovenija ta denar usmeriti v reševanje izzivov na področju zdravstva, šolstva, stanovanjske politike in podnebnih sprememb.
Predlog je sicer že obravnavala vlada, ki mu nasprotuje. Kot je zapisalo ministrstvo za obrambo, trenutne varnostne razmere, vključno z vojno v Evropi in dolgoročnimi trendi, zahtevajo okrepitev obrambnega sistema. Vlada opozarja, da bi razpis referenduma ogrozil verodostojnost Slovenije znotraj zveze NATO in EU, ter poudarja, da vlaganje v varnost ni v nasprotju z mirovno politiko Slovenije.
Komentirajo lahko naročniki