Slovensko gospodarstvo se sooča z opaznim padcem industrijske aktivnosti, saj se je industrijska proizvodnja v zadnjih treh letih skrčila za –4,4 %. Ta padec je izrazitejši od povprečja EU-27, kjer je upad znašal –2,7 %, in Slovenijo uvršča šele na 18. mesto med državami članicami. Medtem ko se je proizvodnja v srednjeevropskih državah (CEE-4) praktično ni bistveno spremenila (–0,2 %), je na Hrvaškem v istem obdobju celo zrasla za +3,5 %.
Ob tem dodatno skrb vzbuja struktura investicij slovenskih podjetij. Čeprav so se bruto investicije v osnovna sredstva v zadnjih treh letih povečale za približno desetino, njihova razporeditev ne podpira dolgoročnega razvoja. Stanovanjska gradnja stagnira in ostaja na ravni zadnjega desetletja, investicije v stroje in opremo pa so zrasle le za nekaj več kot 2 %, kar kaže na zadržanost pri tehnološkem posodabljanju.
Največji del rasti investicij odpade na druge zgradbe in objekte, kar ne prispeva neposredno k povečanju produktivnosti podjetij. Po drugi strani je pozitiven signal zaznati pri investicijah v proizvode intelektualne lastnine, ki so se povečale za več kot 8 %. Ta segment je posebej pomemben za panoge, kot sta farmacija in elektroindustrija, kjer inovacije igrajo ključno vlogo.
Kljub temu splošna slika ostaja zaskrbljujoča. Kombinacija padca industrijske proizvodnje in investicij, ki niso dovolj usmerjene v ključne razvojne dejavnike, kaže na strukturne izzive slovenskega gospodarstva. Brez večjega poudarka na tehnološkem razvoju, opremi in inovacijah bo težko obrniti trend in okrepiti konkurenčnost v evropskem prostoru.
V Sloveniji se je industrijska proizvodnja v zadnjih treh letih skrčila za –4,4 % kar je več kot povprečje EU-27. ❗ Posebej lahko skrbi struktura investicij v podjetjih, saj te niso usmerjene predvsem v dejavnike, ki bi podpirali nadaljnji razvoj podjetij. pic.twitter.com/E9aflTsvQi
— Gospodarska zbornica Slovenije (@GZSnovice) March 17, 2026
Komentirajo lahko naročniki