Fiskalni svet je v svojem poročilu zapisal, da se je primanjkljaj državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) v letu 2025 močno povečal – z -0,2 mrd EUR v letu 2024 na -1,7 mrd EUR. Glede na veljavne proračunske dokumente pa se bo v letih 2026 in 2027 še dodatno poglabljal. Visok primanjkljaj ob koncu leta je bil predvsem posledica zimskega regresa in dodatka ter dodatnega financiranja zdravstvene blagajne, in ne izrednih razmer, kot v preteklih letih.
Pri tem je zelo slabo tudi dejstvo, da so prihodki državnega proračuna rasli počasneje kot leto prej, pri čemer so bili glavni vir rasti evropska sredstva, medtem ko so domači viri zaradi slabših gospodarskih razmer zaostajali. Na drugi strani so se odhodki (brez interventnih ukrepov) povečali za 15 %, kar je petkrat hitreje kot leto prej. Rast je bila široko osnovana, ključni razlogi pa so bili višji stroški dela zaradi plačne reforme in zimskega regresa ter približno 20-odstotna rast investicij, pri čemer je polovica izhajala iz povečanih izdatkov za obrambo.
Realna tekoča poraba celotnega sektorja država se je že drugo leto zapored povečevala bistveno hitreje od ocenjene dolgoročne rasti gospodarstva, podobna dinamika pa se obeta tudi v prihodnje. Takšna rast predstavlja tveganje za vzdržnost javnih financ, saj je tekočo porabo po uveljavitvi pravic težko zmanjševati, zato bi se morali nosilci ekonomske politike vzdržati spodbujanja pričakovanj po novih intervencijah. Delež bruto dolga glede na BDP se je do konca tretjega četrtletja nekoliko povečal in je primerljiv z ravnijo pred epidemijo; Slovenija se po tem kazalniku uvršča v zgornjo polovico držav EU, pomemben blažilnik tveganj pa ostaja visoka likvidnostna rezerva.
Komentirajo lahko naročniki