»Praznovanje? Kakšno praznovanje? Bolj je podobno pogrebu,« so obsodilne besede nekdanjega visokega predstavnikov Nata, s katerimi je opisal prihajajoče slovesnosti ob Dnevu zmage v Evropi, za BBC piše njihova evropska urednica Katja Adler in se ob tem sprašuje, ali je točno, ali preveč poenostavljeno, videti ameriškega predsednika kot glavnega ubijalca desetletja starih skupnih vrednot.
For the impending 80th Anniversary of Victory In Europe Day, I share this fascinating colour film of the VE Day celebrations held in London on 8th May 1945. I have edited it together for you using rare original colour cine footage. It is not colourised.
The soundtrack is Irving… pic.twitter.com/Se6FVGxyTC— BabelColour (@StuartHumphryes) May 3, 2025
Evropa je ZDA od druge svetovne vojne naprej imela za svojega najbližjega prijatelja. Washington je po vojni v razdejano celino vlagal denar – vključno z Zahodno Nemčijo, ki je bila ZDA vedno hvaležna, da so jo po grozotah nacizma ponovno vključile v skupno življenje. ZDA so Evropi dale tudi povojna varnostna jamstva. Vendar pa tu ni šlo za ameriški altruizem – prej nekakšno poroko iz koristoljubja. Po vojni je ZDA skrbelo, da je Evropa z razpadajočim gospodarstvom in infrastrukturo ranljiva tako za domače komunistične stranke kot za ekspanzionistično Sovjetsko zvezo. Rodila se je ideja o “Zahodu” – sestavljenem iz držav, ki si delijo varnostne cilje in vrednote.
Odmik ZDA od Evrope je globlji od Trumpa samega. Bela hiša kot največjo strateško grožnjo že nekaj časa vidi Kitajsko, ne Rusijo. Barack Obama je že leta 2012 dejal, da želi svojo zunanjo politiko osredotočiti na Azijo, Joe Biden pa je veliko časa posvetil prizadevanjem, da bi okrepil zavezništva v regiji. Ne glede na Trumpa se osredotočanje ameriške zunanje politike na Azijo in umik iz Evrope verjetno ne bosta spremenila – ne glede na to, katera politična stranka zmaga na naslednjih ameriških volitvah.
A Evropa se za razliko od ZDA še vedno čuti ogroženo zaradi Rusije. Ker Trump pogosto obtožuje Evropo izkoriščanja in “šlepanja” na ZDA, med voditelji po vsej celini vlada živčnost, da bi jih lahko prvič po drugi svetovni vojni ZDA pustile same. Ursula von der Leyen, nekoč nemška obrambna ministrica, zdaj predsednica Evropske komisije v Bruslju, je sedanjo situacijo ostro povzela: “Zahod, kot smo ga poznali, ne obstaja več.”
Komentirajo lahko naročniki