Po minulem petku, ko je košarico prejel še od Demokratov, Golobove možnosti za drugi premierski mandat, ki ga je pričakoval od volivcev in malodane zahteval od potencialnih koalicijskih partnerjev, mejijo na čudež.
Zdaj nejevoljno s prstom kaže naokoli in tiste, ki jih ni pridobil za svoj smoter, obtožuje prevare. A pravo nezaupnico njegovi koaliciji so 22. marca izrekli volivci. To dejstvo je nekoliko zameglila njegova tesna relativna zmaga, ki pa je prišla za ceno ošibitve koalicijskih partnerjev in bloka kot celote. Povedano v številkah – politiki dosedanje leve koalicije je nezaupnico izreklo 125 tisoč volivcev, kolikor so jih izgubili glede na leto 2022, opozicijska alternativa pa je pridobila 145 tisoč novih, ne upoštevajoč stranke Resni.ca.
V parlamentarnih sedežih to pomeni 40 glasov za kontinuiteto oblasti in 43 +5 glasov za njeno diskontinuiteto.
Demokrati so pred volitvami sicer zavzeli stališče, da so desnosredinska stranka, a visti sapi, da se vidijo kot nosilce tretjega bloka, ki ponujajo raznorodno koalicijo. A volivci so ta koncept zavrnili in Logarja (ter Resni.co) postavili pred dejstvo, da naslednje vlade, ne glede na barvo, ne more biti brez prelomitve njihovih predvolilnih zavez.
Če so se v Logarjevi stranki v prvih povolilnih dneh poigravali z mislijo o čezblokovski koaliciji Svoboda + SD + Demokrati + NSI/SLS/FOKUS, je ta kombinacija z odločnim stališčem trojčka okoli NSi, ugasnila še preden je dobro zaživela. V igri je bila tudi zasilna varianta s Svobodo, SD, Demokrati in Resnico, a kaj ko Golob ni bil pripravljen žrtvovati petih glasov Levice za enajst glasov z druge strani.
Ta togost Svobode, nadgrajena z nespretno in v pogajalskem smislu pogubno reakcijo na izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora, je Roberta Goloba v resnici stala možnosti, da iz volilnega rezultata vendarle izvleče tudi absolutno zmago. Nikakor pa posredi ni prevara ali kaj tretjega, kot se izgovarjajo sedaj.
Interventni zakon kot lakmusov papir
Jasno je, da so se v takšnih razmerah, začinjenih z milo rečeno nespodobnimi povabili Svobode Logarjevim poslancem, naj zamenjajo stran, Demokrati obrnili k polu, h kateremu tudi programsko spadajo. Še posebej po tem, ko je vloženi interventni zakon v praksi pokazal na velik prepad med programskima konceptoma potencialne levosredinske ali desnosredinske vlade. Predlog gospodarskih in davčnih ukrepov tretjega bloka so namreč na levi družno zavrnili, kritizirali so ga tako vidni politiki Svobode, kot SD-ja in Levice.
Vsebinska alternativa obstoječi oblasti je na volitvah dobila absolutno večino – vsaj 48 glasov in prevara volivcev bi v resnici bila, če bi Slovenija dobila vlado, ki te izbire ne bi udejanila.
Logarjeve slabe opcije in Janševe skušnjave
Za realizacijo desnosredinske vlade, ki je sicer zelo verjetna, nikakor pa še ne povsem samoumevna, bo največ cmokov moral požreti ravno Logar.
Najprej tega, da so, skupaj z ostalimi pro-evropskimi desnosredinskimi strankami, za pridobitev absolutne večine na čelo državnega zbora morali izvoliti rusofilskega politika populističnega pedigreja. Nato še, da bo, čeprav je zatrjeval drugače, na koncu dneva spet pristal v španoviji z Janšo, od katerega se je skušal na vsak način odmakniti. Za nameček pa se bo moral sprijazniti še z dejstvom, da v nastajajoči koalicijski trojček vstopa kot najšibkejša stranka v postopku, kar pomeni, da bo temu moral prilagoditi tudi seznam želja ministrskih resorjev.
Vse to ne bo blagodejno vplivalo na njegovo volilno podporo, a alternative so za njegovo politično prihodnost kvečjemu slabše. Pa vendar, dolgoročno ga bo na političnem parketu ohranil uspešen vladni mandat brez nepotrebnih ideoloških bitk in z otipljivimi rezultati.
Prav skrbno izbiranje bitk, ki jih bo vredno boriti ter izogibanje tistim, ki desni sredini dokazano škodijo, bo največja preizkušnja za 4. Janševo vlado, če se bo na koncu seveda sestavila. Ta trenutek so obeti zanjo dobri, saj Janša zaenkrat igra zrelo ni premišljeno. Pa vendar, za trajni značaj tako ranljive koalicije, ki večino tvori šele s populistično Resni.co, se bo treba znati izogibati skušnjavam in pastem, ki jih bo levi aparat nastavljal na vsakem koraku.








En odgovor na “Bitka za oblast: Zakaj Golobu ni uspelo in kje lahko spodleti Janši”
Prevara je beseda, ki jo Golob zadnje dni meče proti “desni” opciji. Dejansko pa slika samega sebe. Razni “slučajni dogodki” na teh volitvah – kot ukinjanje raznih volišč in odpreti na stežaj STOŽIE, bi tudi malo sličilo na prevaro. Pa zastoju pri štetju glasov, ko se je sistem “sesuval” bi težko rekli – le slučaj. Tako, da naj se Golob pogleda sam v ogledalo in videl bo prevaro.
Komentirajo lahko naročniki