Dober teden dni po tem, ko so v javnost prileteli posnetki, ki razkrivajo zakulisje delovanja leve politične oblasti, in se je fokus razprave umaknil s tega, kako smo v Sloveniji živeli pod vladavino Svobode, se zastavlja vprašanje, kako se zadnja dinamika odraža v javnem mnenju. Se zaradi razkritij položaj obstoječi koaliciji, predvsem pa njeni glavni stranki slabša, ali pa dobro medijsko podprta strategija preusmerjanja pozornosti od vsebine na izvajalce in naročnike, prinaša rezultate?
Slednje skušajo s tako imenovanim tracking pollom – vsakodnevnimi preverjanji ljudskega razpoloženja – meriti javnomnenjske agencije. Nekatere rezultate objavljajo na dnevni ravni, druge pa odzivanje javnega mnenja merijo interno. Vsak dan objavljena anketa Ninamedie denimo že nekaj časa na prvo mesto postavlja Gibanje Svoboda, ki ji naj bi podpora še naraščala, tracking poll Inštituta Janeza Evangelista Kreka (IJEK) pa še vedno kaže opazno prednost SDS-a pred Golobovimi.
Interne ankete, v katere imamo vpogled, pričajo, da je prednost Svobode iz ankete Ninamedia napihnjena, da pa se v zadnjih dneh prednost SDS-a pred Svobodo zmanjšuje. Trend tako pri javnih kot internih pa je, da se krepi trojček NSi+SLS+Fokus, ki je dosegel 10 odstotkov opredeljenih, ter stranka Resni.ca, ki bi presegla parlamentarni prag.
Zakaj Svoboda pod osupljivimi razkritji problematičnih prijemov vladanja ne trpi, kaj se dogaja z ostalimi strankami ter kaj lahko pričakujemo v zadnjih dneh volilne kampanje, pišemo v tej analizi.
Politična razmerja se prve tedne predvolilne kampanje, ki je bila osredotočena predvsem na rezultate vladanja obstoječe koalicije na področju zdravstva, gospodarstva, davkov itd. niso bistveno spreminjala. SDS je držala prednost nekaj odstotnih točk pred Gibanjem Svobodo, še nekaj odstotnih točk nižje pa so se izmenjavale SD, NSI+SLS+Fokus, Demokrati Anžeta Logarja in Levica+Vesna. Na parlamentarnem pragu je poplesavala stranka Resni.ca.
Februarska razmerja med koalicijskimi in opozicijskimi strankami, izračunana iz povprečja anket opredeljenih volivcev (volilna-napoved.si), so bila stabilna glede na pretekle mesece. Koalicijski (levosredinski) blok je dosegal 41 poslancev (kakšnega več ali manj), opozicijski (desnosredinski) pa 47 poslancev (+-1). V predhodnih mesecih (denimo januarju), ko je povprečje parlamentarnega pragu dosegala tudi Resni.ca, je bilo razmerje med blokoma 38 : 45.
Po povprečju februarskih anket je SDS dosegal 31 poslanskih sedežev, Gibanje Svoboda 24, SD 9, NSi+SLS+Fokus 8, Demokrati prav tako 8, enako Levica+Vesna, Resni.ca pa ni dosegala parlamentarnega pragu.
Kaj pa ankete po objavljenih posnetkih?
Javno trenutno potekata 2 t.i. tracking poll anketi – kjer vsak dan anketirajo 200 ali 300 novih anketirancev, prav toliko starejših pa iz vzorca vzamejo. Ena od teh je anketa IJEK-a, ki daje prednost SDS-u, a se razlika do Svobode med dvema merjenjema nekoliko zmanjšuje.
Drugačni vrstni red na vrhu pa kaže tracking poll Ninamedie. Čeprav se poizvedbe časovno delno prekrivajo z zgornjo, je tukaj spredaj Gibanje Svoboda, ki naj bi prednost še povečevala.
Glede na naše vpoglede v interne ankete nikakor ne drži, da je Gibanje Svoboda v prednosti pred SDS-om. Pa vendar zadnji dnevni kažejo približevanje med strankama, predvsem za ceno pridobivanja Svobode. Trend navzgor beleži tudi trojček NSi+SLS+Fokus, stranka Resni.ca, rahlega navzdol pa Demokrati.
In razmerja med blokoma?
Kako pa se spreminjajo razmerja med blokoma? Izpostavljamo jih na podlagi anket prejšnjega tedna (9. do 13. marec), saj jih ta teden še ni objavljenih dovolj za kredibilno primerjavo.
Čeprav se razlika med prvo in drugo uvrščeno stranko v anketah nekoliko zmanjšuje, pa razmerje med koalicijskimi in opozicijskimi strankami ostaja približno enako. Absolutno večino desnosredinskemu polu je vzela zgolj vrnitev Resnice med parlamentarne stranke po teh meritvah:
In še število sedežev: SDS 29 (-2 glede na februarske ankete), Svoboda 24 (+0), SD 9 (+0), NSi+SLS+Fokus 8 (+0), Demokrati 8 (+0), Levica/Vesna 6 (-2), Resnica 4 (+4).
Vsebina prisluhov, objavljenih na FB strani Maske Padajo, predvsem pa video posnetkov lobistov, odvetnikov, bivših ministrov in ostalih, ki govorijo o problematičnih, celo koruptivnih praksah leve oblasti, je zgražanja vredna in težko si je predstavljati, da bi absolutna večina volivcev takšne metode delovanja oblasti podpirala – in podprla na volitvah.
A kaj, ko stvari vendarle niso tako preproste. Svoboda je, z veliko pomočjo tradicionalnih medijev, ki so ravno v tej aferi pokazali, da po vplivu še niso povsem za odpis, pozornost preusmerila od vsebine prisluhov k domnevnim izvajalcem oziroma naročnikom, pri čemer so preko znanih nevladnikov etiketo slednjega nalepili načelo Izraelcev in SDS-a.
Zakaj je to pomembno – volitve se bodo odločale na mobilizaciji volilnega telesa, pri čemer ima zaradi po rezultatih objektivno slabega mandata težavo s pasivizacijo razočaranih volivcev predvsem levi pol. Mnogi, ki so jih pred štirimi leti volili, na svojih žepih, ob obiskih zdravnika in še kje, čutijo, da se je življenje v času Golobovega mandata obrnilo na slabše – a ker tudi desne opcije ne bi volili, bi volitve najverjetneje abstinirali, ali pa volili katero od manjših strank (Pirati, Prerod, Resni.ca ipd.).
Dokler so bile v kampanji v ospredju te teme, so bila razmerja zabetonirana, pod do zmage desnice, oziroma SDS-a pa je vodila v “ziheraški” igri, v kateri ne bi preveč drezali v teme, ki bi lahko sprožile protimobilizacijo.
Ravno v tej točki je afera posnetki, kolikor je obremenilna za levi pol, zanj tudi priložnost. Najprej zato, ker je iz pozornosti povsem umaknila tematiko, na kateri je Svoboda izgubljala (kakovost življenja). In drugič, ker so levo nagnjeni volivci pred dilemo, ali vendarle ne bi bilo smiselno podpreti slabo opcijo zato, da se prepreči še slabšo – vrnitev Janše, ki paktira z izraelskimi obveščevalci proti lastni državi (narativ, ki ga zdaj prodaja leva opcija in njej naklonjeni nevladniki ter mediji.).
Ni nujno, da se bo na koncu obrnilo tako. Nemara bo prevladala trezna presoja o tem, ali pošten državljan svoj glas res lahko nameni nekomu, ki ga zlorablja na način, kot spoznavamo v prisluhih in posnetkih. Predvsem pa, da se v spokojnosti volilnega vrne na vprašanje, glas za koga pomeni tudi glas za boljše, kakovostnejše življenje. Dejstvo pa je, da so posnetki, ki jo inkriminirajo, lahko tudi rešilna bilka za Svobodo, pa naj se sliši še tako bizarno.
2 odziva na “Ankete in ozadja: kako posnetki vplivajo na javno mnenje in kdo v finišu pridobiva, kdo izgublja”
Ravno sem dobil objavo, reklamo Ruparja v nabiralnik. Eto, imajo moj glas. Bom imel boljšo penzijo, pa še RTV davka mi ne bo treba plačevati. A ni to dober program?!
To, da Golobova policija, Sova, in urad za državno varnost lovi tega, ki naj bi razkril KORUPCIJO in KRAJO državnega premoženja, je res NEUMNO in tudi protiustavno.
Vlada je prisegla, da bo delala v prid države Slovenije in njenih prebivalcev. Če pa si vladajoči polnijo privat ŽEPE, je kaznivo dejanje. Ali je namen “Urada za državno varnost”, da ščiti kradljivca in lovi, tega, ki je krajo razkril? To pa res spominja na BUTALE in tako vlado izvolijo le “BUDALE”.
Komentirajo lahko naročniki