Ali generalni sekretariat vlade ovira preiskavo Golobovega dopustovanja v Karigadorju?

Minevajo trije tedni, odkar je v javnost prišla informacija, da je predsednik vlade večkrat dopustoval pri industrialcu Tomažu Subotiču, slednji pa je bil imenovan v sveta dveh javnih bolnišnic, kjer ni povsem jasno, ali je za lastno korist ali korist svojih bližnjih zlorabil vpliv in položaj. Generalni sekretariat vlade medtem ne odgovarja na ključna vprašanja novinarjev – bodo s svojo neodzivnostjo načrtno zavlekli postopek pred Komisijo za preprečevanje korupcije na čas po volitvah?

Tri tedne javnost že čaka na odgovore, ki bi dodatno osvetlili odnos med predsednikom vlade Robertom Golobom in industrialcem Tomažem Subotičem, ki je premierju za dopustovanje večkrat odstopil svojo vilo v istrskem Karigadorju. Iz Gibanja Svoboda že ves čas prihajajo signali, da sta Golob in Subotič prijatelja in da ni nič spornega, če predsednik vlade prespi pri prijatelju, ki po javnosti znanih podatkih, v nobenem primeru v času Golobovega dopustovanja v vili ni bil prisoten.

Ključno vprašanje: se je Golob izločil?

Vlada Roberta Goloba je Subotiča imenovala v sveta dveh bolnišnic, ljubljanske Psihiatrične klinike in Splošne bolnišnice Celje, v enem primeru le nekaj dni po Golobovem dopustovanju in vse do danes ni jasno, ali se je premier Golob iz glasovanja o Subotiču umaknil. V kolikor sta tesna prijatelja, kot nas že tedne prepričujejo v Golobovi stranki, bi se namreč moral, v nasprotnem pa gre najverjetneje za sum prejemanja nedovoljenega darila.

A generalni sekretariat vlade se novinarskim vprašanjem izmika. Na vprašanja televizije POP TV, ki je zgodbo tudi prva razkrila, na vprašanja, ali je Golob glasoval o Subotiču ali se je izločil in kako je glasoval odgovarjajo s podatkom, da na sejah 19. oktobra 2023 in 20. marca 2025 Golob ni bil prisoten. A to nista bili seji, na katerih se je odločalo o imenovanju Subotiča. Slednji je bil namreč imenovan septembra 2022 in junija 2023, za ti seji pa javnost še vedno nima jasnih odgovorov o tem, kako je glasoval Golob, čeprav bi jih morala imeti, za 24 ur zvečer pojasni kazenski pravnik Miha Šepec.

»Državni organ je dolžan podati informacijo javnega značaja,« razen če bi šlo za informacije s stopnjo tajnosti, ko bi generalni sekretariat vlade moral podati razlago, zakaj gre za tajne informacije. Tako pa gre očitno za »nedopustno sprenevedanje« je prepričan Šepec, ki ne izključuje možnosti, da s tem zaposleni na sekretariatu celo tvegajo sostorilstvo v obliki prikrivanja informacij v primeru kaznivega dejanja.

KPK izvaja začetni preizkus, kaj več težko do volitev

V primeru Karigador je postopek že sprožila tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki trenutno izvaja predhodni preizkus, v katerem preverja obstoj morebitnih kršitev zakona i integriteti in preprečevanju korupcije. Šele v primeru, da preizkus potrdi sum, se bodo lotili preiskave. Preizkus lahko traja od nekaj tednov, do nekaj mesecev, odvisno od kompleksnosti preiskave in odzivnosti deležnikov. »Prizadevamo si, da bi bili zaključeni v 3 do 6 mesecih,« za Info360 pojasnjujejo pri KPK.

A ta prizadevanja ne uspejo vedno. V primeru poskusa Golobovega pritiska na policijo, ki ga je razkrila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, je le preizkus trajal 10 mesecev, preiskava, sprošena novembra 2023, pa še vedno ni končana, je pa, kot pravijo v zaključni fazi.

Golob, ki je sam pred volitvami napovedoval, da bo odstopil s položaja, če bi KPK potrdila sum korupcije zdaj to možnost zavrača oz. o njej sploh ne razmišlja. »In veste, zakaj ne? Zaradi tega, ker tega mandata nisem dobil zato, da se bodo mediji ukvarjali s tem, kje sem bil na vikendu pred dvema letoma, ravno v trenutku, ko končujemo najpomembnejše reforme,« je celo javno zatrdil v eter javne radiotelevizije.

In razen v primeru obsodbe za kaznivo dejanje ga k odstopu ne more prisiliti niti pravo, opozarja Šepec, ki pa ga skrbi slab zgled in posledično slabljenje pravne države, ki ga s tem izvaja prvi med enakimi.

»Nepojasnjenih naključij« kar ne zmanjka

Ob tem velja spomniti še na nekaj podrobnosti. Ob izbruhu afere so predstavniki Gibanja Svoboda poudarjali tudi, da Subotič s tem imenovanjem ni imel nikakršne koristi, zaradi česar je vse skupaj nesmiseln napad na premierja. Skupaj sta bolnišnici Subotiču izplačali 4.234 evrov sejnin in kar 5.137 evrov potnih stroškov, večina Splošna bolnišnica Celje, ki je potne stroške plačevala za relacijo Praga-Celje.

Splošna bolnišnica Celje je tudi v času Subotičevega predsedovanja svetu bolnišnice na področje nabav, ki upravlja s 40 milijoni evrov, izmed 54 kandidatov, imenovala Subotičevega nečaka Luka Kitaka Subotiča, iz objavljene korespondence med direktorjem bolnišnice Draganom Kovačičem in Subotičem pa izhaja tudi sum, da je bolnišnica pri odvetnici Nini Zidar Klemenčič naročila pravno mnenje, ki ga je Subotič potreboval nepovezano z delom bolnišnice. Slednje sicer tako Subotič kot bolnišnica zanikajo, a hkrati kljub poizvedovanju novinarjev še niso razkrili, kakšno pravno mnenje so tedaj naročili, niti Subotič še ni podal dokazila, da je pravno mnenje poravnal iz lastnega žepa.