Novo globalno poročilo ameriške neprofitne organizacije Sapien Labs razkriva zaskrbljujoč trend: mlajše generacije se vse težje spopadajo z vsakodnevnimi življenjskimi izzivi. Raziskava, ki meri tako imenovani količnik duševnega zdravja, kaže na postopno poslabševanje duševnega blagostanja iz generacije v generacijo, pri čemer so mladi odrasli v Evropi med najslabše uvrščenimi na svetu.
Študija, ki je zajela 84 držav v Aziji, Afriki, Evropi in Amerikah, ocenjuje čustvene, socialne, kognitivne in funkcionalne sposobnosti posameznikov. Medtem ko starejši od 55 let dosegajo stabilne rezultate okoli pričakovane vrednosti 100 točk, mladi med 18. in 34. letom dosegajo povprečje le 36 točk. Kar 41 odstotkov mladih poroča o resnih duševnih težavah.
Evropske države so se uvrstile presenetljivo nizko. Najvišje med njimi je Italija (20. mesto), sledijo Finska (40.), Portugalska in Španija (46.), Belgija (52.) in Francija (58.). Med najslabše uvrščenimi so Irska (70.), Nemčija (71.) in Združeno kraljestvo (81.).
Še posebej presenetljivo je, da so mladi v podsaharski Afriki – kljub bistveno nižjim prihodkom – dosegli boljše rezultate kot vrstniki v razvitih zahodnih državah.
Avtorica poročila Tara Thiagarajan opozarja, da se je padec začel že pred pandemijo covida-19, pandemija pa je stanje le še poglobila. Po njenih besedah povečana vlaganja v psihiatrično obravnavo niso prinesla izboljšanja, saj problem ni zgolj klinične narave, temveč sistemski.
Raziskava izpostavlja štiri ključne dejavnike, ki vplivajo na duševno zdravje mladih: šibke družinske vezi, pomanjkanje duhovnosti, zgodnja uporaba pametnih telefonov in visoka poraba ultra-predelane hrane.
Mladi z dobrimi družinskimi odnosi imajo skoraj štirikrat manj možnosti, da se uvrstijo med psihološko ogrožene. Prav tako boljše rezultate dosegajo posamezniki z izraženim občutkom duhovnosti ali povezanosti z višjim smislom.
Zaskrbljujoč je tudi podatek, da so pripadniki generacije Z svoj prvi pametni telefon v povprečju dobili pri 14 letih – v nekaterih evropskih državah že pri 12. letu. Zgodnejši dostop do pametnega telefona je povezan s slabšimi izidi duševnega zdravja kasneje v življenju.
Avtorji zaključujejo, da zgolj zdravljenje simptomov ne bo dovolj. Potrebne so globlje, strukturne spremembe – od krepitve družinskih vezi do premisleka o prehrani in digitalnem okolju, v katerem odraščajo mlade generacije.
Komentirajo lahko naročniki