Na listi Svobode ni Tine Gaber Golob, so se pa premešali okraji ključnih žensk. Program kot iz vzporednega vesolja

Po tem, ko so listo pripravljali v največji tajnosti, je danes svoje kandidate za parlamentarne volitve predstavila tudi največja vladna stranka Gibanje Svoboda. Večjih presenečenj na listi ni. Pretežno jo sestavljajo poslanci in funkcionarji stranke, a na njej ni vseh poslancev in ministrov.

Na listi tudi ni premierjeve žene Tine Gaber Golob, za katero se je dalj časa ugibalo, ali bo kandidirala, saj naj bi to bila njena želja. Sta pa na listi dva človeka, ki sta že kdaj veljala za bolj samosvoja poslanca: Urška Klakočar Zupančič in Miroslav Gregorič.

Sodeč po programu, ki ga je prav tako danes predstavila Svoboda, bo v naslednjem mandatu vse drugače. A kot pravijo tudi sami v Svobodi, je treba verjeti v »rezultate namesto v prazne obljube.« Retorika vladajoče stranke je na trenutke dajala vtis, da njeni predstavniki živijo v vzporednem svetu.

Slovenija je danes svobodnejša, tako so mi napisali

Igralec Domen Valič, ki je povezoval volilno konvencijo Svobode, je že na samem začetku dogodka povedal moto, mantro, ki so jo ponavljali skozi ves dogodek. Da so tukaj, ker verjamejo »v stabilnost namesto kaosa. V rezultate namesto v prazne obljube.« In da Slovenijo lahko peljejo naprej.

Na ironičnost izrečenega je v šali opozoril kar povezovalec dogodka, Valič, ko je najavil predsednika vlade Roberta Goloba in prebral: »Slovenija je danes svobodnejša, stabilnejša in bolje vodena, kot pred štirimi leti. Bolje upravljana, z jasnim kompasom in jasnimi vrednotami.« Potem pa zaključil: »Tako so mi napisali.«

Roberta Goloba so namreč predstavili kot človeka, ki zadnja štiri leta »ni spreminjal smeri« in ki razume, »da pogum v politiki pomeni odgovornost.«

Prerivanje žensk, a brez Tine Gaber

Izmed vseh večjih strank je bilo največ zavijanja liste v tančico skrivnosti. Predvsem nekatere funkcionarke naj bi se izredno prerivale za posamezne volilne okraje v Ljubljani.

Čeprav se je pred konvencijo omenjalo da ima željo in ambicijo kandidirati tudi na volitvah, na listi ni Tine Gaber Golob. Videti je ni bilo niti na konvenciji. Ostaja pa na listi predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, kar je bilo sicer znano že nekaj časa. A je okraj Šiška 3, kjer je bila izvoljena nazadnje zamenjala za okraj Center, kjer je sicer nazadnje kandidiral Robert Golob. Premier je namreč zamenjal enoto in kandidira v okrajih Bežigrad 1 in Domžale 2.

Okraj Šiška 3 je tako zasedla mlada poslanka Lucija Tacer Perlin, njen prejšnji okraj Vič Rudnik 3 (Murgle) pa je zasedla Tamara Vonta, ki se bo v okraju pomerila z nekdanjo poslanko Svobode Mojco Šetinc Pašek, slednja bo sicer kandidirala na listi SD.

Vonta je sicer nazadnje kandidirala v Krškem, od koder je sicer doma, a se je lokalcem zamerila z gonjo proti martinovanju v Leskovcu, Krško pa pri obetih rezultata Svobode ni več realno izvoljiv okraj. Med vidnejšimi imeni v Ljubljani velja omeniti še Jureta Lebna (Vič-Rudnik 1), ki je leta 2022 Golobu pripravil teren za stranko, sicer vpleten v več afer, najbolj poznan pa po preplačani maketi 2. tira in lažnim predstavljanjem kot magister.

Muhasti Miroslav Gregorič kandidira v malo verjetno izvoljivi Šiški 4, podobno eden vidnejših članov podmladka stranke Blaž Juren (Vič-Rudnik 4 – Horjul, Polhov Gradec). Okraj je zamenjal tudi Lenart Žavbi, in sicer iz Šiške 2 na Moste-Polje 2

Kje kandidirajo ostali vidni funkcionarji

Med vidnejšimi kandidati Svobode velja omeniti še Alenko Bratušek, nekdanjo premierko in infrastrukturno ministrico, ki kandidira na Jesenicah in v centru Kranja, finančni minister Klemen Boštjančič pa v centru Novega mesta in Krškem. V Kamniku kandidira tudi odstopljeni kontroverzni notranji minister Boštjan Poklukar.

Podpredsednik stranke in tesni premierjev zaupnik, tudi osebno, Matej Arčon kandidira v Novi Gorici, kjer je v preteklosti že bil župan, vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič pa v Brežicah in okraju Hrastnik-Trbovlje. Strankin generalni sekretar Matej Grah kandidira v Murski Soboti.

Golobova »pogašena hiša« in pot »stabilnega gospodarstva«

V nagovoru je predsednik stranke Golob prevzem vlade primerjal s prevzemom hiše, ki je potrebna temeljite prenove in gašenja požara, nad njo pa visi dolg, ki da so se ga prioritetno lotili sanirati. Fiskalni svet sicer opozarja na strukturne težave slovenskih javnih financ kot posledica ukrepov te vlade, in na dejstvo, da je primanjkljaj državne blagajne ob polni zaposlenosti, ko bi morali ustvarjati rezerve za krizna leta, 2 milijardi evrov.

Robert Golob se je pohvalil tudi, da so »krepili javno zdravstvo, javno šolstvo, zvišali smo plače in poskrbeli, za odpiranje novih dobro plačanih delovnih mest.« Realnost sicer kaže, da so se čakalne vrste v javnem zdravstvu opazno podaljšale, z ideološko prepovedjo delovanja zdravnikov iz javnega sektorja tudi v zasebnem, pa poleg dotoka bolnikov v zasebno zdravstvo ustvarili še dotok zdravnikov.

Najbolje plačana delovna mesta, v upravah družb, pa se v času Golobove vlade iz Slovenije selijo pospešeno kot še nikoli. Gospodarstveniki so na nogah, kot še nikoli zaradi popolnega kaosa, s katerim premier vlada državi, v kateri najavlja spremembe, ki bistveno vplivajo na poslovno okolje čez noč.

A sam pri tem pravi da so »poskrbeli za ljudi in ohranili močno in stabilno gospodarstvo.« Kot pravi, hiša, ki jo gradijo, še ni dokončana, a da niti niso obljubljali, da bo dokončana v štirih letih.

Program, povsem drugačen od dosedanjega ravnanja

Program stranke sta predstavila finančni minister Klemen Boštjančič in nekdanja premierka ter infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, ki je vlado pohvalila, da ji je to prva leva vlada, ki je uspela dokončati mandat v zadnjih 20 letih in da je Golob vse liberalne stranke (tudi njeno) združil pod en dežnik.

Program, ki sta ga predstavila in vključuje štiri glavne stebre na področju socialne države, napoveduje milijarde za stanovanja in jamstveno shemo za mlade ter dostopno dolgotrajno oskrbo, napovedali pa so tudi gradnjo novega UKC Ljubljana, medtem ko bi obstoječega spremenili v mestno bolnišnico.

V drugem stebru je Boštjančič napovedal vlaganja v družbo znanja, ter uvedbo predmeta informatika in digitalna tehnologija v šole, podvojitev vlaganja v znanost prek državnega ARISa, odprava podvajanja postopkov in digitalizacijo državne uprave.

A Boštjančič je prikrito pičil tudi Gospodarsko zbornico. Pri predstavitvi gospodarskega stebra programa je napovedal preusmeritev od »made in Slovenia« v »Invented in Slovenia«. Made in Slovenia je sicer niz gospodarskih ukrepov, ki jih je pripravila GZS.

Medtem, ko rezultati te vlade kažejo, da se je delo samo dodatno obremenjevalo, zdaj napovedujejo razbremenitev, celo razvojno kapico, o čemer v tem mandatu niso želeli niti slišati.

Znova je napovedal tudi, da bo Slovenija dosegla 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Identično obljubo je Robert Golob podal pred štirimi leti, ko je rekel tudi, da mora Slovenija Avstrijo na tem področju ujeti. V realnosti je zadnja štiri leta Slovenija na tem področju stagnirala, namesto, da bi mi ujeli Avstrijo zaostanek za njo ostaja praktično nespremenjen, so pa Hrvati medtem praktično ujeli nas.

Pri četrtem stebru pa je Bratuškova napovedala energetsko neodvisnost, sodobno infrastrukturo, okolju prijazno in prehransko varno Slovenijo. Tudi na teh področjih rezultati vlade kažejo drugačno sliko. Razmere v kmetijstvu je vlada poslabšala, glede jedrske elektrarne pa je bila razdeljena celo stranka sama.

Urška Klakočar Zupančič kot vzpostaviteljica standardov v parlamentu

V zaključku se je pred novinarji pohvalila tudi Urška Klakočar Zupančič, ki je ocenila, da se »rezultati te koalicije se predstavljajo na omalovažujoč način samo zato, da bi se nabiralo politične točke. Kot da ne znamo realno pogledati, kaj se je v tej državi v teh štirih letih pravzaprav zgodilo.«

Predsednica parlamenta, ki je ves mandat zlorabljala poslovnik oz. ga vehementno ignorirala, se je pohvalila s tem, da se je »prenehalo zlorabljanje parlamentarnih instrumentov« in da so se vzpostavila »jasna pravila,« kot primer pa izpostavila priznanje Palestine, kjer je sama povsem povozila poslovnik.