Francija, dežela z bogato katoliško dediščino in skoraj 45.000 cerkvami, se že več let sooča z zaskrbljujočim trendom napadov na krščanske objekte. Vandalizmi, požigi in celo teroristični napadi so postali skoraj vsakdanja realnost, ki jo opozicijske stranke, pa tudi sami cerkveni voditelji, označujejo za “pozabljeno obliko verskega preganjanja”.
Težavo je te dni naslovila desničarska političarka Marine Le Pen: “napadi na cerkve se dogajajo tedensko že skoraj pet let, in to brez odgovora ali komentarja predsednika Emmanuela Macrona.”
Po podatkih Observatorija za netoleranco in diskriminacijo kristjanov v Evropi (OIDAC) je bilo leta 2023 v Evropi zabeleženih 2.444 sovražnih dejanj proti kristjanom. Kar 41 odstotkov – skoraj tisoč primerov – je bilo zabeleženih v Franciji, ki tako daleč presega druge evropske države. Največ incidentov je bilo povezanih z vandalizmom (62 %), sledijo požigi (10 %) in fizični napadi (7 %).
Leto 2024 je prineslo rahel upad skupnega števila napadov (z 853 na 770), a ob tem skrb vzbujajoč porast požigov. Število poskusov požiga in dejanskih požarov cerkva se je povečalo za več kot 30 odstotkov, s 38 na skoraj 50 primerov. Med odmevnejšimi je bil požar v Saint-Omerju, kjer je bil uničen zvonik cerkve Brezmadežnega Spočetja.
Od vandalizma do terorizma
Francija se ni znašla na naslovnicah zgolj zaradi vandalizma. V spominu ostajata krvava napada v Normandiji leta 2016, ko sta pripadnika Islamske države med mašo ubila duhovnika Jacquesa Hamela, in v Nici leta 2020, kjer so v napadu umrli trije verniki. Nedavno, maja letos, pa so v Avignonu skupine mladih z vpitjem »Allahu Akbar« motile mašo in verbalno grozile duhovniku.
Ti incidenti jasno kažejo, da motivi za napade niso enoznačni. Del primerov je povezan z vandalizmom in kriminalom, drugi z radikalnim islamizmom ali političnimi protesti. O tem govori tudi dejstvo, da so napadalci pogosto posamezniki z zgodovino psihičnih težav, a tudi organizirani skrajneži.
Družbeni in politični odziv
Cerkev v Franciji opozarja, da so napadi simptom širše nestrpnosti do kristjanov. Škofje so večkrat pozvali oblasti, naj zaščitijo bogoslužne prostore in obravnavajo napade z enako resnostjo kot antisemitizem ali islamofobijo. “Kristjani v Evropi so danes najpogosteje tarča verske nestrpnosti, a o tem se premalo govori,” je dejal eden od predstavnikov francoske škofovske konference.
Tudi politika se odziva. Ob velikih praznikih, kot je Velika noč, država mobilizira več kot 13.000 policistov in žandarjev za zaščito več kot 4.000 cerkva. A ob tolikšni številki verskih objektov je nemogoče zagotoviti stalno varnost povsod. Notranje ministrstvo priznava, da lahko okrepljeno varujejo le okoli 1.200 cerkva, večinoma v mestih in na turistično pomembnih lokacijah.
Francija v evropskem kontekstu
Čeprav do napadov prihaja po vsej Evropi, Francija po številu incidentov močno izstopa. Nemčija in Španija poročata o več sto primerih letno, medtem ko na Poljskem, kjer je katoliška tradicija še vedno močno prisotna, tovrstnih napadov skoraj ni. To razkriva, da je francoska situacija povezana tudi z njenim specifičnim družbenim kontekstom: močno sekularizacijo, zgodovinskim napetim odnosom med državo in Cerkvijo ter večjo prisotnostjo migrantskih skupnosti, znotraj katerih lahko vznikne radikalni islam.
Vzroki od islamizacije do občega navdalizma
Razprave o vzrokih za naraščajočo nestrpnost so burne. Desničarske stranke opozarjajo na islamizacijo in nevarnost radikalnega islama, levičarske pa opozarjajo, da je večina napadov delo posameznikov brez jasne ideološke agende. Sociologi poudarjajo tudi širši proces sekularizacije družbe, kjer cerkev vse bolj izgublja simbolno avtoriteto, s tem pa postaja lažja tarča protestov in vandalizma.
Kakor koli že, trend ostaja zaskrbljujoč. Francija se tako sooča z dvojno dilemo: kako zaščititi svojo neprecenljivo kulturno in versko dediščino ter hkrati obraniti svobodo veroizpovedi za milijone katoličanov, ki kljub strahu še vedno vztrajno obiskujejo maše in obrede.
Komentirajo lahko naročniki