Vojna napoved Svobode: osebna ozadja napadov na NSi

Policijski viri, neuradno: preiskovalna komisija poslanke Tamare Vonta (Gibanje Svoboda) naj bi dokumentacijo o poslovanju Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka (IJEK) že pred časom odstopila policiji, ki naj razlogov za sum obvodnega financiranja stranke NSi ne bi zaznala.

Vonta teče drugi krog

“Zdaj v Svobodi poskušajo še enkrat. Podatke o transakcijah so lansirali v medije z namenom, da se na ta način sproži obveznost policije za začetek postopka po uradni dolžnosti,” nam je zaupal policijski vir, ki želi ostati anonimen.

Po naših informacijah so se informacije o transakcijah IJEK zbirale vsaj od konca lanskega oktobra, ko je bil v državnem zboru sprejet akt o širitvi preiskave. Ta je ohlapno določil, da se bo komisija lotila “predvsem političnih strank (…) ki so sodelovale v 14. Vladi Republike Slovenije”, s čimer se je preiskava iz SDS med drugim razširila tudi na Novo Slovenijo.

Gradivo se je torej zbiralo slabo leto dni. Policiji naj bi bila dokumentacija preliminarno posredovana že pred časom, razlogov za sum o obvodnem financiranju stranke prek zasebnega inštituta in za začetek preiskave pa naj ne bi našli.

Primer že pri informacijskem pooblaščencu, sledijo kazenske ovadbe?

V četrtek, 4. septembra, se je vsebina zaupne narave, s katero so bili do tedaj seznanjeni le člani preiskovalne komisije, znašla na naslovnici portala Žurnal24. Dan kasneje je nacionalna televizija objavila celo podatke o osebnih bančnih prilivih in dvigih nekaterih zunanjih sodelavcev NSi, zaradi česar po naših informacijah že teče postopek na Uradu informacijskega pooblaščenca.

V skladu z Zakonom o bančništvu namreč ne glede na to, ali podatki izvirajo neposredno iz banke ali pa jih je (zakonito) pridobila parlamentarna komisija, njihova narava osebnega podatka in bančne tajnosti ostaja nespremenjena. Komisija jih sicer pod določenimi pogoji lahko uporabi, vendar zgolj v okviru svojega dela, pri čemer za takšne podatke še naprej veljajo vsa pravila o varovanju zaupnosti.

Informacijski pooblaščenec je dolžen v primeru, če pri svojem inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da obstajajo sumi storitve kaznivih dejanj (zloraba osebnih podatkov, kršitev tajnosti postopka, itd.) zoper storilce podati kazensko ovadbo.

Osebna ozadja

“Namen niso niti nizke cene niti zelena preobrazba, namen je samo priti do denarja.” To so besede, ki jih je v začetku decembra 2021 na seji Komisije za nadzor javnih financ (KNJF) izrekel Robert Golob pred takratnim ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem. Govoril je o domnevnih razlogih, zaradi katerih naj bi si v NSi želeli njegovega odhoda iz Gen-i.

Ni skrivnost, koga sta z Andrejem Ribičem, kasneje vodjo volilnega štaba Svobode in aktualnim šefom Darsa, okrivila za svoji menjavi z vrhov Gena ter Elektra Ljubljana. “Ukaz je prišel od zgoraj. Prepričan sem, da je za tem minister Vrtovec, kajti pred nekaj tedni v Hrastniku na odprtju sončne elektrarne je dejal, da se bodo morali stari direktorji posloviti, druga stvar pa je, da sem izvedel, da je sektor za energetiko prevzela stranka NSi,” so Ribičeve besede iz novembra 2021.

Pomenljivo: Ribič je novembra lani na vrhu Darsa zamenjal nekdanjega podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka, Svoboda pa je afero “obvodno financiranje” javno lansirala 10 dni pred kongresom, na katerem vodenje stranke prevzema Vrtovec.

Zato se je ob političnih motivih težko izogniti občutku, da so v ozadju napadov tudi osebne zamere.

Obvodi Svobode – ko Ribič podpiše Ribiču

Svoboda je, ko prek komisije državnega zbora sicer legitimno preiskuje obvodno financiranje strank, v izrazito nehvaležnem položaju.

Omenimo samo nekaj primerov, ki vzbujajo takšne sume, ko gre za vladajočo stranko. Druga cev predora Karavanke se je z aneksi, ki jih je v imenu Darsa podpisal Ribič, podražila iz 120 na 140 milijonov evrov (z DDV).

Na Zanima.me smo že odmevno pisali o podražitvah poslovne stavbe Darsa. Projekta, ki ga vodi Brane Ribič, brat predsednika uprave. In se je z aneksi iz osnovnih 19,5 podražil na skoraj 28 milijonov EUR.

Podobno je tudi s sumi obvodnega financiranja medijev. Nekatere javnosti bolj ali manj znane transakcije navajamo v spodnjem prikazu. Nanašajo se na družbo Gen-i, tako v obdobju, ko jo je še vodil Robert Golob, kot v času mandata aktualne vlade (POP TV).

Ob tem tudi neuradni podatek iz največjega državnega podjetja: Dars v predvolilnem letu svoj oglaševalski proračun dviguje iz 150.000 na 0,5 milijona EUR letno.

Ker po pričevanju številnih virov Gen-i denar v medije preliva prek množice hčerinskih družb, je prikazan samo drobec denarja, ki se je v zadnjih letih po obvodih stekel v nekatere slovenske medije, tudi takšne, ki sta jih s Tino Gaber Golob kasneje označila za “tovarno zlobe”. O skupnem denarnem toku lahko za zdaj samo ugibamo.

Da v Gibanju Svoboda nad preiskovanjem finančnih obvodov niso vedno tako navdušeni, dokazuje “preiskovalna komisija o domnevnem finančnem izčrpavanju Gen-i”, ki jo vodi kar njihov poslanec Tomaž Lah. Komisija je od junija lani, v skoraj letu in pol, zasedala petkrat, a dlje od statutarne točke dnevnega reda – “dogovor o delu” – nikoli ni prišla. Da poslanec Lah skrbi predvsem, da se preiskava ne bi nikamor premaknila, ni ne kleveta ne naš komentar, ampak dejstvo, ki je dokazano s podatki.

Od Bobnarjeve do helikopterjev

Nepomembno ni niti dejstvo, da ima Svoboda z NSi v tem mandatu kar nekaj odprtih front.

“Afera Bobnar”, ki v obliki negativnega vmesnega poročila KPK že nekaj časa visi nad Golobovo glavo, se je v največji meri formalizirala prek pričevanj na zaprtih sejah Knovs pod vodstvom NSi (Matej Tonin, Janez Žakelj) in preiskovalne komisije o političnih pritiskih na policijo, kjer se je s primerom Bobnar-Lindav medijsko odmevno ukvarjala predvsem poslanka NSi Vida Čadonič Špelič.

Na KNJF pod vodstvom Jerneja Vrtovca sta pristala tako resničnostni šov “Vojak v akciji”, preko katerega je želelo obrambno ministrstvo v času Marjana Šarca na največjo komercialno televizijo pri nas preliti okrogla 2 milijona EUR, kot sporni razpis agencije SPIRIT za razvoj Šaleške regije, s katerim se zdaj ukvarja evropsko javno tožilstvo. Oba razpisa sta bila razveljavljena.

Zadnjič se je med strankama zaiskrilo pred dnevi, ko je Novi Sloveniji na KNJF k glasovanju za sklep, da 32-milijonski nakup dveh policijskih helikopterjev Leonardo preišče računsko sodišče, uspelo prepričati tudi poslanca vladne SD.