Po tem, ko sta izpogajano koalicijsko pogodbo nove nemške vlade podprli krščansko demokratski CDU in CSU se je v več tednov trajajočem odločanju za vstop v koalicijo odločilo tudi članstvo socialdemokratov (SPD). Po današnjem podpisu koalicijske pogodbe bo jutri prisegla nova nemška vlada Friedricha Merza.
Mesto podkanclerja prevzema novi vodja SPD Lars Kingbeil, ki bo tudi finančni minsiter. Sicer nekdanji sodelavec pro-ruskega kanclerja Gerharda Schröderja se je od njegovih stališč oddaljil, velja pa za predstavnika manj leve frakcije SPD. Boris Pistorius (SPD) je edini minister iz prejšnje vlade, ki ostaja na položaju, še naprej bo bdel nad obrambo. Notranje zadeve prevzema Alexander Dobrindt, ki napoveduje ostro soočenje z migracijami že v prvem tednu vladanja.
Glede na koalicijsko pogodbo in napovedi bodoče vlade gre pričakovati jasno zavezanost nemške vlade Evro-atlantskim povezavam in povečanju obrambnih zmogljivosti Nemčije ter ostremu soočenju z ilegalnimi migracijami. Najmočnejši vpliv SPD pa se kaže na področju delovne zakonodaje.
Merz, ki je po predčasnih volitvah napovedoval sestavo vlade do velike noči, je ob podpisu povedal: »Vemo, da je naša skoraj zgodovinska dolžnost, da to koalicijo popeljemo do uspeha. Odločeni smo, da to storimo skupaj.« Merzovo odločenost, da se nemudoma lotijo dela pozdravljata tudi voditelja SDP in CSU. Predsednik slednje, Marcus Söder je koalicijo opisal kot koalicijo odgovornih.
Pred novo koalicijo bo tudi vprašanje, kaj narediti s stranko AfD, ki toži nemško obveščevalno službo zaradi oznake, da so desničarski ekstremisti. Stranka, ki bi jo nekateri sicer kar prepovedali, je na volitvah osvojila 2. mesto in 20% glasov, po svežih anketah pa po priljubljenosti prehitela celo CDU.
Hiter pregled koalicijske pogodbe in sestave nemške vlade vzbuja upanje, da bi Nemčija lahko v času, ko so marsikje v Evropi v vzponu populistične in razne instant stranke dejansko imela, kot je napovedal Söder, koalicijo odgovornih v obliki koalicije dveh tradicionalnih demokratičnih sil, značilnih za evropske demokracije 20. stoletja. Čisto lahko pa je to tudi samo labodji spev le tega.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki