V Bruslju s pomočjo Slovencev pripravljajo fronto proti novi Janševi vladi. A tokrat jih Janša čaka pripravljen

Vse od izvolitve Zorana Stevanovića za predsednika Državnega zbora, ko je postalo jasno, da Robert Golob verjetno ne bo zmogel prešteti do 46, posamezniki iz Slovenije, ki so nazorsko bližje levi opciji in imajo možnost vplivanja na evropsko medijsko sceno, pripravljajo fronto proti nastajajoči desnosredinski vladi.

Janšo se v Evropi poskuša prikazati kot naslednjega »Orbana«, ki paktira z zavezniki Moskve, potencirati se skuša tudi zgodbo o izraelskem vmešavanju v slovenske volitve.

Zaenkrat se zgodba sicer še ne prijemlje, Janša pa se v bitko spušča bolj pripravljen kot v preteklosti. Bolj so mu naklonjene tudi trenutne politične razmere v Evropi. Tudi zaradi priprave terena v Evropi je Janša v začetku precej bolj upočasnjeno sestavljal koalicijo doma.

Po porazu madžarskega premierja Viktorja Orbana, je Evropa ostala brez dežurnega »trouble makerja« desnice in določeni krogi na levi že pospešeno iščejo novega »Orbana«, zoper katerega bi bili ideološki boj.

Njihovi kolegi iz Slovenije zadnje tedne kot kandidata za to »mesto« predstavljajo Janeza Janšo, ki v Sloveniji trenutno sestavlja svojo četrto vlado. Na seji odbora za zunanje zadeve smo tako lahko že slišali evropskega poslanca iz vrst Svobode Marjana Šarca, svojim novinarskim kolegom v Bruslju pa to zgodbo prodajajo slovenski medijski vplivneži in uredniki, ki so blizu levi politični opciji.

Novi Orban paktira s prorusko stranko, na oblast s pomočjo Izraelcev

Janeza Janšo tako evropski javnosti skušajo prikazati kot slovensko verzijo Viktorja Orbana, ki je, »kar je po svoje še hujše, celo članica Evropske ljudske stranke (EPP)«, kar je v preteklosti sicer bil tudi Orbanov Fidesz, tako da do tukaj primerjava pri Evropejcih, ki z notranjimi spori iz Slovenije niso dobro seznanjeni, še nekoliko zdrži.

Večji problem je premierja, ki se je »s prvim vlakom« po začetku vojne podal v Kijev, prikazati kot zaveznika Rusije, kar je pomemben vidik za ustvarjanje zgodbe o slovenskem Orbanu. Zato se na veliko poudarja izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika Državnega zbora in njegovo napoved, da bo obiskal Moskvo, kot kronski dokaz, da zdaj tudi Janša »proruski«.

Dodatno se skuša na vsak način napihniti zgodbo okoli Black Cube kot eklatantno vmešavanje Izraela v slovenske volitve, ter ustvariti narativ, da je slovenska demokracija ogrožena.

Janša tokrat pripravil svoj teren

Da se bo tako ali drugače v Evropi skušalo ustvariti vtis, da na oblast prihaja novi Orban, je bilo jasno že po izkušnji tretje Janševe vlade med letoma 2020 in 2022. Prav to naj bi bil tudi eden od razlogov, da je Janša okleval, ali naj se sestavljanja vlade v danih parlamentarnih okoliščinah sploh loti.

Prav zato naj bi se po naših zanesljivih informacijah Janša na štiriurnem srečanju sestal z vrhom Evropske ljudske stranke, kjer jim je pojasnil situacijo po volitvah v Sloveniji, predstavil svoje dileme glede sestavljanja vlade in ukrepe, ki jih je po njegovi oceni v Sloveniji potrebno narediti, ter na kakšen odziv bodo v Sloveniji naleteli ter dejal, da se bo sestavljanja vlade lotil le, če bo v Evropi užival podporo lastne, Evropske ljudske stranke.

Janša je podporo vrha EPP tudi dobil. Brezpogojno naj bi sestavljanje bodoče koalicije podprl tudi predsednik EPP, Manfred Weber. 

Iz EPP namreč prihaja glavnina nastajajoče koalicije, ki ji je v interesu, da stranke desne sredine sestavijo bodočo slovensko vlado. Prav podpora EPP naj bi bila eden ključnih pogojev za Janšo, da se loti sestavljanja vlade.

Evropske razmere drugačne kot pred štirimi leti

Bi namesto Kajzerja potreboval zunanjega ministra, ki zna navigirati Bruselj?

Sama načelna podpora EPP je sicer ključna, a za prihodnjega vodjo slovenske diplomacije bo ključno bojno polje prav v Bruslju. Več poznavalcev zato ocenjuje, da bi bila ključna izbira zunanjega ministra, ki ima široke povezave v Evropi in je zmožen dobrega komuniciranja z bruseljskimi novinarji.

Po mnenju mnogih je zato sicer izkušeni diplomat, ki se ga najpogosteje omenja kot kandidata za zunanjega ministra, Tone Kajzer, v tem pogledu nekoliko preveč robat, preveč »trumpovski« in premalo izkušenj prav v Bruslju, imel pa naj bi boljše povezave z ZDA in Izraelom.

A problem je, tako naši viri, da Janša primernejšega kandidata, ki bi bil pripravljen sprejeti funkcijo in bi mu Janša dovolj zaupal, enostavno nima. Drži pa, da Janša zaenkrat nekatera imena drži v najožjem krogu, zato nas lahko v prihodnjih dneh čaka še kakšno presenečenje.

Black Cube se v Bruslju (še) ne prodaja tako dobro, kot doma

Na frustracijo več slovenskih novinarjev pa se tako zgodba z Black Cube, kot domnevna proruskost bodoče slovenske vlade, v Bruslju, vsaj zaenkrat, še ne prijemljeta najbolje.