Ursula von der Leyen preživela “državni udar”, ki pa verjetno ni zadnji. Grimsu “ukor pred izključitvijo”

Ursula von der Leyen ostaja predsednica Evropske komisije, saj pričakovano, predlog za njeno razrešitev v Evropskem parlamentu ni dobil ustrezne podpore. A navdušenja nad njo, celo v lastnih vrstah, ni prav veliko, zato je prav mogoče, da ta predlog še ni bil zadnji poskus, da bi njen mandat končali predčasno. Nenazadnje o tem priča “zgolj” 360 poslanskih glasov podpore, kar je 41 manj kot ob potrditvi. Za razrešitev je glasovalo 175 evropskih poslancev, 18 je bilo vzdrtžanih.

Pred von der Leynovo je tako še napeta jesen, ko se bo pripravljala večletna finančna perspektiva in se poskus rušenja utegne ponoviti.

Precej pozornosti je požel poslanec SDS Branko Grims, ki je kot edini poslanec Evropske ljudske stranke dal svoj podpis pod predlog razrešitve, katerega namen je po oceni večine v Evropskem parlamentu ustvarjanje kaosa in razbijanja EU. Grims je po intervenciji Janeza Janše svoj podpis sicer umaknil.

Predlog za razrešitev Ursule von der Leyen z mesta predsednice Evropske komisije so pripravili v skrajno desni skupini Evropa suverenih narodov, nekaj podpisov podpore pa je prišlo tudi iz vrst Patriotov za Evropo in Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), kjer so sicer glede tega vprašanja ostro razklani.

V očitkih zoper komisijo se osredotočajo predvsem na afero Pfizergate, kjer predsednici očitajo ne-transparentnost, korupcijo in jemanje pristojnosti državam članicam, dodatno pa še poskuse cenzure, delovanje v interesu velikih korporacij in ustvarjanje kulture strahu v Evropi. Postopek je vodila stranka nesojenega romunskega predsedniškega kandidata Georgeja Simiona, ki se ga povezuje s pro-ruskimi vplivi.

Ursula von der Leyen: Delam za Evropo, ekstremisti to sovražijo

V svojem odgovoru je von der Leynova predlagateljem očitala, da majejo zaupanje v demokracijo, volitve, spreminjajo zgodovino in vzpodbujajo polarizacijo – »vzeto iz najstarejšega učbenika ekstremistov«. Precej časa je namenila očitkom o dogovarjanju s Pfizerjem, kar je označila za teorijo zarote ter izpostavila, da so se pogajanja o pogodbah izvajala med komisijo in državami članicami. »Vsako pogodbo je natančno pregledala vsaka država. Ni bilo skritih klavzul in obvez za države. Vsaka država se je odločila, da kupi cepiva v količinah, kot je želela. Očitki, da članice niso vedele za pogoje, cene ali količine so laž.«

Predlog odpoklica pa je označila celo za poskus državnega udara z namenom, da bi razklali institucije in pro-evropske sile v parlamentu. Slednjim je položila na srce, da čeprav se glede vsega ne strinjajo, kar je nenazadnje čar demokracije, je vedno pripravljena na kompromis. Zaključila je s pozivom k enotnosti, ki zagotavlja moč unije v pogajanjih s tekmeci in partnerji.

❗️Evropski parlament ni podprl nezaupnice EK pod vodstvom nemške krščanske demokratke Ursule von der Leyen. Nezaupnico je podprlo 175 poslancev, proti jih je bilo 360, vzdržanih pa 180. Glasovalo je le 553 od 720 poslancev. pic.twitter.com/sEd1NZNeVg

— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) July 10, 2025

Nekateri še niso dojeli, da so volitve izgubili

Vodja poslancev največje politične skupine, Evropske ljudske stranke, Manfred Weber je poudaril, da je prav njihova, sredinska skupina pogosto edina opcija proti populizmom ter da s to razpravo izgubljajo čas, kar da ustreza predvsem Putinu, ki sovraži naš način življenja.

Evropska ljudska stranka (Iz katere prihaja tudi Von der Leyenova) se je sicer znašla pod pritiskom tudi z leve. Socialisti (S&D), liberalci (Renew) in Zeleni jim očitajo, da iščejo koalicije s skrajno desnico. »Prosijo pro-evropske sile, naj bodo konstruktivne, medtem ko se sami pogajajo s skrajno desnico.« je Webru očitala govorka socialistov Iraxte Garcia Perez. Zeleni ob tem dodajajo, da v parlamentu trenutno ni niti leve, niti desne koalicije brez skrajne desnice, kar kaže tudi ta predlog, ki prihaja prav od tam. »Hranite pošast, ki vas bo pojedla,« glede sodelovanja z desnimi skupinami ocenjujejo Zeleni, ki pozivajo k ponovni vzpostavitvi »Cordon sanitaire«.

Evropska ljudska stranka ob tem poudarja, da so pri posameznih temah, kjer se programsko ujemajo, pripravljeni sodelovati tudi z desnimi strankami ter dodaja, da na levi nekateri še niso dojeli, da so volitve izgubili in da so volivci Evropo na volitvah zavili bolj proti desni. Weber je ob tem postregel še s pomenljivo statistiko: ELS je enako kot Patrioti glasovala v manj kot treh odstotkih glasovanj, medtem sko ocialisti kar v sedmih odstotkih.

Tokrat še ne, a nova nezaupnica je skoraj neizbežna

Čeprav glavne skupine v parlamentu tokrat nezaupnice ne podpirajo, pa predvsem iz vrst liberalcev, socialistov in Zelenih von der Leyenovi sporočajo, naj ne pozabi, kdo jo je glasoval za komisijo – ne skrajna desnica. Četudi tokrat kot skupine niso glasovali za predlog razrešitve, to ne pomeni, da je njihova podpora neomajna.

Pred komisijo je namreč pestra jesen. V pripravi je nova finančna perspektiva za čas po letu 2027, oboroževanje Evrope in omejevanje ilegalnih migracij, ki bodo evropsko politiko močno razdelile. Komisija bi se na bistveno večji preizkušnji lahko znašla še letos.

Razkol v ECR

Če so ostale glavne skupine (ELS, S&D, Renew in Zeleni) že dolgo jasne, da nezaupnice ne podpirajo, so se pred razkolom znašli v ECR. Na eni strani je Giorgia Meloni, ki s komisijo sodeluje in je ECR zagotovila celo prvega evropskega komisarja, medtem ko je druga največja stranka skupine, poljska Zakon in pravičnost, med podpisniki predloga za razrešitev. Ni izključeno, da ne bi zardi tega razpadla skupina.

Grimsu ukor pred izključitvijo

Za precej razburjenja je poskrbel slovenski poslanec Branko Grims, ki je kot edini poslanec ELS dal podpis pod predlog razrešitve predsednice komisije, a ga nato tudi umaknil.

Levi poslanci vzdržani, Nemec za