Po koncu iger Commonwealtha v Glasgowu je izginilo več športnikov, ki se s svojimi reprezentancami niso vrnili domov. Med pogrešanimi so štirje ugandski boksarji in pakistanski tekmovalec. Njihovo izginotje so zveze prijavile škotski policiji.
Po poročanju ugandskih medijev naj bi športniki namenoma izpustili povratni let, saj želijo v Združenem kraljestvu zaprositi za azil. Kot razlog za takšno odločitev naj bi omenjali predvsem boljše pogoje za trening, več športnih priložnosti in možnost nadaljevanja poklicne kariere. Primer kaže, kako lahko udeležba na velikem mednarodnem tekmovanju športnikom iz držav z omejenimi možnostmi omogoči zakonit vstop v državo, v kateri nato poskušajo urediti dolgoročnejše bivanje.
Igre Commonwealtha tako za nekatere udeležence očitno niso več samo športno tekmovanje, temveč tudi redka priložnost za prihod v Veliko Britanijo, Avstralijo ali drugo razvitejšo državo gostiteljico. V običajnih okoliščinah bi številni športniki iz revnejših držav težko dobili vizum, reprezentančni status pa jim pot precej olajša. Ko tekmovanja končajo, nekateri zapustijo ekipe, izginejo iz uradnih nastanitev in se pozneje obrnejo na priseljenske organe.
Pri vsem pa sploh ne gre za povsem nov pojav. Športniki in člani reprezentanc so izginjali že med prejšnjimi igrami v Manchestru, Melbournu, Glasgowu, na avstralski Zlati obali in v Birminghamu. Po igrah leta 2018 je v Avstraliji za azil zaprosilo večje število športnikov in spremljevalcev, podobni primeri pa so bili zabeleženi tudi po igrah v Glasgowu leta 2014. Sedanje izginotje zato predvsem potrjuje ponavljajoč se vzorec: mednarodne igre lahko postanejo priročna vstopna točka za ljudi, ki želijo zapustiti svojo državo.
Sama želja po boljših športnih ali ekonomskih možnostih sicer še ne zagotavlja azila. Po britanskih pravilih mora prosilec dokazati, da se v domovino ne more varno vrniti zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, vsak primer pa pristojni organi obravnavajo posebej. Kljub temu zadnji dogodki ponovno odpirajo vprašanje, ali bodo morale države gostiteljice in športne zveze poostriti nadzor nad reprezentancami ter preprečiti, da bi se velika tekmovanja sistematično uporabljala kot obvoz običajnih priseljenskih poti.
Komentirajo lahko naročniki