Ameriški predsednik Donald Trump s svojo nepredvidljivostjo spreminja globalno politično pokrajino, kar strokovnjaki imenujejo doktrina nepredvidljivosti ali “teorija norca”, v svoji poglobljeni analizi piše BBC. Njegova nedavna odločitev za napad na iranske jedrske objekte, kljub obljubljenemu premirju, je še en dokaz, da je njegova nepredvidljivost postala ključno strateško orodje. Po mnenju profesorja Petra Trubowitza z Londonske šole za ekonomijo Trump vodi najbolj centralizirano zunanjo politiko od časa Richarda Nixona, kar odraža njegov značaj in temperament.
Trumpova strategija temelji na ustvarjanju negotovosti, s čimer pritiska na zaveznike in nasprotnike. Uspešno je prisilil članice Nata, da povečajo obrambne izdatke na 5 % BDP, kar je zgodovinski premik. Vendar pa njegova žaljiva retorika do zaveznikov, kot je predlog, da Kanada postane 51. ameriška zvezna država, ali grožnje z priključitvijo Grenlandije, povzroča razpoke v transatlantskem zavezništvu.
Medtem ko Trumpova nepredvidljivost deluje na zaveznike, je vprašanje, ali je učinkovita proti nasprotnikom. Ruski predsednik Vladimir Putin ostaja odporen na Trumpove grožnje in čare, Iran pa bi po napadih lahko še pospešil jedrski program, opozarja profesor Michael Desch. Nekdanji britanski zunanji minister William Hague meni, da bi Trumpove akcije lahko Iran še bolj spodbudile k pridobitvi jedrskega orožja.
Kljub uspehom, kot je povečanje Natovih izdatkov, strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko nepredvidljivost ZDA odvrnila partnerje od zaupanja v pogajanjih. Evropa se zato vse bolj nagiba k obrambni neodvisnosti, kar nakazuje korenite spremembe v zahodni varnostni arhitekturi po koncu hladne vojne. Trumpova doktrina nepredvidljivosti tako spreminja svetovni red, a hkrati tvega izolacijo ZDA.
Komentirajo lahko naročniki