Trk dveh feministk glede štedilnika: ena pravi, da jo tja tiščijo “mračnjaki”, druga pa, da bi si tega želela, a ne more

Se s prebujanjem Katoliške cerkve, ko gre za glas morale v obrambo ostarelega in nerojenega življenja, prebuja tudi “protiklerikalni feministični komentariat, kot smo ga poznali v devetdesetih?”

Tako se filozof Igor Pribac vprašuje ob komentarju novinarke N1 Urške Mlinarič, ki ga je spisala v odgovor ljubljanskemu nadškofu Stanislavu Zoretu. Slednji je v pridigi pri maši za Domovino Niko Kovač in druge promotorje “varnega splava” spomnil, da tega ni, saj je “splav smrtno nevaren in otroček ga tako rekoč nikoli ne preživi.”

Nadškofove besede so feministični novinarki dvignile pokrov: “Svet potrebuje na tisoče pogumnih žensk, da bodo mračnjaškim ideologom, ki bi ženske radi spravili nazaj za štedilnike in jim kot edino družbeno funkcijo dovolili rojevanje otrok, dale jasno vedeti, da ženske same odločamo o svojem telesu in načinu življenja,” je zapisala.

A novinarki oponira druge vrste feministka, vplivnica Urška P. Iršič, ki ne vidi nikogar ženske tiščati za štedilnik. Čeprav bi si same mnogokrat želele, “da bi lahko bile samo tam, za štedilnikom in skrbele za svoje družine, ker ne zmoremo 10-urnih delavnikov, gonje za denarjem in popolnoma kapitalističnega okolja, ki je za žensko dušo najbolj strupena stvar, ki obstaja.”

V feminističnih in drugih levičarskih družboslovnih krogih se že nekaj časa širi strah pred tako imenovano “retradicionalizacijo” slovenske družbe, s čimer opisujejo naraščajoči trend vračanja k tradicionalnim (konservativnim) vrednotam predvsem mlajših generacij, tako imenovanih gen-z-jevcev. Tem so, za razliko od liberalnih, individualističnih in promiskuitetnih staršev spet pomembnejša trajnejša razmerja, zvestoba, družina, dom, tradicija in tudi vera. Čeprav delež deklariranih katoličanov v državi še vedno upada, pa se močno krepi skupina globoko vernih katoliških mladih – po raziskavi Mladina 2020 je njihov delež v desetih letih narastel z 9 na 17 odstotkov.

Slednje je denimo opazno tudi ob vsakoletnih vse bolj množično obiskanih pohodih za življenje, na katerih prevladuje živahna in vesela mladina. Ta trdno stoji na svojih vrednotah in to pričakuje tudi od zanje “pomembnih drugih” – od staršev, prijateljev, do učiteljev, profesorjev, politikov ter nenazadnje tudi duhovnikov in škofov. Prav zato je bila aktivnejša vloga predstavnikov Cerkve ob minulem referendumu o asistiranem samomoru in nenazadnje tudi evropskega poslanca NSi Mateja Tonina pri nasprotovanju peticiji “my voice my choice” v Evropskem parlamentu v teh krogih sprejeta z velikim odobravanjem.

Novinarka N1info.si: to so mračnjaki

Zgornji trendi in stališče Cerkve, ko gre za splav (čeprav to izvira iz njenega nauka in je nesprejemljivo že stoletja), izraženo pri maši za domovino je tako zmotilo novinarko Urško Mlinarič, da mu je posvetila dolg komentar na portalu N1.

“Spet, ne prvič in zagotovo ne zadnjič, si je klerik, tokrat ljubljanski nadškof Stanislav Zore, vzel pravico, da v imenu boja za retradicionalizacijo družbe in podružinjanje žensk, kjer en spol gospoduje nad drugim, Cerkev pa nad obema, spregovori o splavu,” začenja svoje pisanje. Iz nadaljevanja sledi, da jo je zmotila udeležba političnega vrha (“s častno izjemo Levice”) pri maši za Domovino, v čemer tudi sama, kot mnogi na desni, prepoznava “predvolilno preračunljivost.”.

Še bolj ji je šla v nos nadškofova pridiga. Mlinaričeva Zoretu oporeka trditev, da za otroka varnega splava ni, ker “se opravlja splav zarodka oziroma ploda in ne otroka.” “A kaj bi z znanstvenimi dejstvi, če sta zavajanje in zastraševanje toliko bolj učinkovita propagandna stroja,” nadaljuje.

Po njenem prepričanju je splav smrtno nevaren za ženske tam, ker se morajo zaradi sprege državnih oblasti, Cerkve in ultra-kozervativnih cerkvenih združb “zatekati k mazaštvu brez osnovnih medicinskih in higijenskih razmer”. Navaja podatek, da zaradi nepotrebnih zapletov, ki nastanejo zaradi nedostopnosti varnega splava, vsakih osem minut umre ena ženska.

“Nevaren splav je zlahka preprečljiv vzrok smrtnosti. A kaj, ko so ženske zgolj ‘stroj za rojevanje’ in je ideološka mobilizacija podobe materinstva in svetosti življenja vselej v politični funkciji utrjevanja družbenih pozicij in odnosov,” še zapiše. Cerkvi očita “manipulacije, dezinformacije, zavajanja in laži,” ter zaokroži:

“Svet potrebuje na tisoče pogumnih žensk, da bodo mračnjaškim ideologom, ki bi ženske radi spravili nazaj za štedilnike in jim kot edino družbeno funkcijo dovolili rojevanje otrok, dale jasno vedeti, da ženske same odločamo o svojem telesu in načinu življenja.” Saj “ženske nismo pokorne ubogljive ovce”, kar morajo dati vedeti tudi “samooklicanim političnim alfa samcem in belskim fanatikom.”

Urška P. Iršič: ženske same si mnogokrat želimo biti samo za štedilnikom, pa ne moremo!

“Pa a se zajebavate? Kdo leta 2025 tišči ženske za štedilnik???” se je na pisanje Mlinaričeve na svojem FB profilu odzvala vplivnica, ki se ukvarja s holističnim materinstvom, Urška P. Iršič.

Sama “problem” zaznava povsem drugje. Kot pravi, si ženske same mnogokrat želijo, da bi lahko bile “samo” za štedilnikom in skrbele za svoje družine. “Ker ne zmoremo 10-urnih delavnikov, gonje za denarjem in popolnoma kapitalističnega okolja, ki je za žensko dušo najbolj strupena stvar, ki obstaja. In preden kdo napiše, da saj imamo izbiro… v bistvu je NIMAMO. Časi ko smo si lahko privoščile in bile za štedilnikom, so minili, ker družina dan danes z eno plačo več ne preživi!”

In zato, ko dotični voditelji (in novinarke) napišejo, da imajo izbiro, “pomeni samo eno, imamo izbiro delati od jutra do večera.”

V nadaljevanju s kančkom cinizma zapiše, da so ženske leta 2025 večinoma svobodne, a hkrati še nikoli tako bolne. “Stopnja ženskih bolezni se dviguje v nebo, depresije so na vrhuncu in vi nam še vedno prodajate, da se moramo bat ŠTEDILNIKA!!” je ogorčena.

Po njenem prepričanju se morajo ženske bati takšnih kot je novinarka Mlinaričeva, ki jim prodajajo “ideologijo o ženski, ki zmore vse, je lahko vse in ima vse. Ta “VSE” nas je stal še mnogo več kot zdravja.”

Kot še poudarja Iršičeva, se nobena družbena funkcija niti približno ne more kosati s funkcijo rojevanja otrok, saj brez tega ni nič, zato ženske ne bi smele dovoliti, da se o tem govori v poniževalnem tonu.

“Svet potrebuje na tisoče močnih žensk, ki bodo pogumno rojevale in stale naproti ideologijam, ki škodujejo otrokom, ter z vsem srcem branile družino, naravo in zdravo okolje. Brez skrbi, veliko jih je že spregledalo takšne in podobne manipulacije,” zaključuje svoj odgovor feministični novinarki portala N1.