Številni kritiki trdijo, da so novoletne zaobljube nesmiselne – a nevroznanost pravi drugače. Zaobljube so pravzaprav kulturni pripomoček, ki nam pomaga izkoristiti eno najzanimivejših sposobnosti človeškega uma: metakognicijo oziroma razmišljanje o lastnem razmišljanju.
Namesto da bi se prepustili vsakodnevnemu kaosu, nam zaobljube omogočajo, da stopimo korak nazaj in se vprašamo, ali sledimo pravim ciljem na pravi način.
Človeški možgani so naravna naprava za načrtovanje. Pri igrah, kot je šah ali starodavni “Go”, se ne zanašamo le na reflekse, temveč na zapletena “drevesa” odločitev. Ker pa naši možgani delujejo z močjo le okoli 20 vatov (kar ustreza zatemnjeni žarnici), morajo pri načrtovanju uporabljati pametne bližnjice.
Ena od teh bližnjic je “drobljenje”. Ko se učimo voziti avto, je na začetku vsak premik zavesten, sčasoma pa ti gibi postanejo rutina – postanejo “druga narava”. Zato je ključ do uspeha pri zaobljubah v tem, da velike cilje razbijemo na manjše, obvladljive podcilje. Če se do februarja še niste naučili novega jezika, ne obupajte; vaši možgani preprosto še vedno “združujejo” potrebne informacije.
Druga bližnjica vaših možganov je ustvarjanje menijev možnih možnosti, s katerimi zožite neskončno število dejanj, ki jih lahko izvedete. Na primer, če sedimo za svojo mizo, bi lahko začeli peti, pojedli računalniško miško ali kupili dude na spletu. Pravzaprav pa razmišljamo o tipkanju ali pitju kave. Vendar pa so včasih trenutki, ko se moramo umakniti in aktivno iskati nove možnosti, celo ali morda še posebej v na videz nerešljivih situacijah.
Slaven primer je Winston Churchill, ki je sredi druge svetovne vojne med britjem nenadoma dojel rešitev: “V vojno moram pritegniti ZDA.” Čeprav je bil Churchill znan po vztrajnosti, je znal tudi spremeniti mnenje in opustiti slabe načrte. Nevroznanost potrjuje, da so ljudje, ki znajo učinkovito odnehati – torej opustiti cilje, ki ne delujejo več, in najti boljše –, v življenju bolj zadovoljni, manj tesnobni in imajo nižjo raven stresnih hormonov.
Boksar Mike Tyson je nekoč modro pripomnil: “Vsak ima načrt, dokler ne dobi udarca v usta.” Da bi prebrodili neizogibne neuspehe, si moramo postavljati vprašanja, kot sta: “Kaj lahko storim, da si pomagam?” ali “Ali obstaja boljši način (za to)?”. Uspeh novoletne zaobljube ni v slepem vztrajanju, temveč v kreativnem prilagajanju poti do cilja skozi celotno leto.
Komentirajo lahko naročniki