Ob 80. obletnici povojnih izvensodnih pobojev po II. svetovni vojni slovenski škofje v molitvi obujajo spomin na žrtve in storilce ter pozivajo k spravi in dostojnemu pokopu vseh umrlih. Poudarjajo, da vojna rana, kot so nepokopane žrtve, zahteva pokop kot temeljno človeško pravico, saj njegovo oviranje krši dostojanstvo in onemogoča spravo.
Cerkev se zavzema za resnico, pravičnost, odpuščanje in spoštovanje življenja, ne glede na politično prepričanje žrtev. Pozivajo k jasni obsodbi zločinov, pietetnemu pokopu, ureditvi grobišč, neodvisnemu zgodovinskemu raziskovanju, vzgoji za mir in konkretnim dejanjem sprave, kot so spominske slovesnosti. Z molitvijo in evangeljskimi vrednotami želijo prispevati k celjenju ran in gradnji skupne prihodnosti, ki temelji na resnici, sočutju in odpuščanju.
- Jasno in pošteno priznavanje vseh oblik nasilja in obsodbo zločinskih izvensodnih pobojev, ne glede na to, kdo jih je povzročil.
- Dostojen in pieteten pokop vseh umrlih, zlasti žrtev povojnih pobojev, ki še vedno nimajo groba. Nedopustno je, da izkopane žrtve pomora v jami pod Macesnovo gorico še vedno niso pokopane.
- Določitev in ureditev trajnega mesta zadnjega počitka nasilno umorjenih žrtev, ki naj bodo tudi oprane madeža izdajalstva. Kot najbolj primeren kraj pokopa vidimo pokopališče na ljubljanskih Žalah.
- Spodbujanje neodvisnega zgodovinskega raziskovanja in iskanje soglasja o zgodovinskih dejstvih, ki ne služi ideološkim ciljem, ampak celovitemu razumevanju preteklosti.
- Vzgojo za mir, spoštovanje človekovega dostojanstva in narodno sožitje, še posebej med mladimi generacijami.
- Konkretna dejanja sprave, kot so skupne spominske slovesnosti, postavitev spominskih obeležij ter pobude, ki krepijo zaupanje in medsebojno spoštovanje.
Komentirajo lahko naročniki