Evropska Komisija od decembra 2022 toži Madžarsko zaradi “kršitve temeljnih vrednot EU, kot so človekovo dostojanstvo, enakost in nediskriminacija”. Zdaj se je o tožbi izrekla tudi generalna pravobranilka Tamara Ćapeta, ki prav tako meni, da madžarska zakonodaja omejuje dostop do vsebin, povezanih z LGBT skupnostjo. Kot piše bruseljski dopisnik Dela in POP TV, Peter Žerjavič, se tožbi proti Madžarski pridružuje tudi Slovenija.
Za vstop LGBTQ+ vsebin v šole si tudi pri nas močno prizadeva društvo Legebitra. Za učitelje so tako v začetku maja organizirali strokovni posvet LGBTIQ+ vsebine v šolstvu – pot k vključujoči izobrazbi, kjer so med drugim poudarili, da pravica otrok do “pluralnega in nediskriminatornega izobraževanja” presega pravico staršev, da otroke vzgajajo po svojem prepričanju.
Madžarska je leta 2021 sprejela zakon, ki je namenjen zaščiti otrok pred pedofilijo. A znotraj tega zakonodajnega paketa je uvedla določbe, ki mladoletnim prepovedujejo ali omejujejo prikazovanje vsebin, ki vključujejo t. i. “odklon od spolne identitete, ki ustreza spolu ob rojstvu, spremembo spola ali homoseksualnost”. Vsebine, ki prikazujejo ali spodbujajo homoseksualnost, transspolnost ali spremembo spola, ne smejo biti prisotne v šolah, medijih in oglasih. Zakon prav tako prepoveduje izobraževalne programe in gradiva o LGBTIQ+ tematiki za mladoletne.
Po mnenju Evropske Komisije in pravobranilstva to pomeni večplastno kršitev prava EU. Prvič, kršene naj bi bile temeljne svoboščine notranjega trga in svoboda opravljanja storitev, kot jih določajo direktive o elektronskem poslovanju, storitvah in avdiovizualnih medijih. Drugič, zakonodaja naj bi posegla v več temeljnih pravic iz Listine EU o temeljnih pravicah: pravico do nediskriminacije, svobodo izražanja, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja ter človekovo dostojanstvo. Ključna pa je zadnja točka – Madžarska naj bi kršila sam člen 2 Pogodbe o EU, ki določa temeljne vrednote, na katerih sloni Unija.
“Ni dokaza, da LGBT vsebine škodijo otrokom”
Generalna pravobranilka je v tožbi poudarila, da Madžarska ni predložila nobenih dokazov, da bi bile LGBT vsebine škodljive za otroke. Po njenem mnenju gre za ideološko motivirano vrednostno sodbo, ki LGBT osebe postavlja v manjvreden položaj. S tem pa država po njenem mnenju ne izraža drugačnega pravnega mnenja ali pristopa, temveč neposredno zanika temeljne vrednote EU. To je po njenem mnenju prečkanje rdeče črte – ne gre več za razpravo o interpretaciji pravic, ampak za njihovo zavračanje.
Ker je zanikanje enakosti LGBT oseb zavračanje temeljnih vrednot, kot so spoštovanje človekovih pravic, enakost in človekovo dostojanstvo, je pravobranilka predlagala, da sodišče potrdi, da je Madžarska kršila člen 2 Pogodbe o EU – in to direktno, ne le posredno. Redka in težka obtožba, ki pomeni, da država ne spoštuje samega temelja članstva v EU.
Slovenija je v tej tožbi podprla Komisijo ter se, skupaj še s 15. članicami in evropskim parlamentom, postavila proti Madžarski. Končna odločitev Sodišča EU še ni znana. Če bo sledilo mnenju pravobranilke, bo Madžarska pravnomočno spoznana za kršiteljico prava EU. Če ne bo sprejela popravkov, ji grozijo sankcije, vključno z denarnimi. A ne glede na sodbo je že zdaj jasno, da je ta zadeva simbolna – gre za to, kaj pomeni biti del Unije in katere vrednote so resnično skupne vsem članicam.
❗️🏳️🌈 Tej tožbi EK proti Madžarski se je pridružila tudi Slovenija. Generalna pravobranilka Ćapeta: Madžarska je s prepovedjo ali omejitvijo dostopa do vsebin LGBTI kršila pravo EU.
Sodišču predlaga, naj ugotovi tudi kršitev člena 2 PEU, ki določa temeljne vrednote EU. pic.twitter.com/rkqy2cWvUT— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) June 5, 2025
LGBTQ skupnost izobražuje slovenske učitelje in ravnatelje
Tako imenovane “vključujoče šole”, so na vrhu prioritet LGBT gibanja tudi v Sloveniji. Legebitra je tako maja organizirala strokovni posvet LGBTIQ+ vsebine v šolstvu – pot k vključujoči izobrazbi. Kot pišejo na svojih spletnih straneh, je dogodek združil več kot 30 udeležencev – učiteljev, svetovalnih delavcev, ravnateljev, raziskovalcev ter predstavnikov institucij – s skupnim ciljem: nasloviti pomen vključevanja LGBTIQ+ vsebin v izobraževalne sisteme ter osvetliti prakse, izzive in priložnosti, ki jih to prinaša.
Tri osrednje tematike razprave so bile, kako skozi politiko in zakonodajo oblikovati “vključujoče šole”, kjer so poudarili, da “pravica staršev do vzgoje ne more posegati v otrokovo pravico do celostnega, pluralnega in nediskriminatornega izobraževanja. Šola je prostor, kjer se otroku zagotovi znanje, razvoj kritičnega mišljenja in spoštovanje človekovih pravic – tudi če to presega osebna prepričanja staršev.” Druga točka je bila o pedagoških perspektivah vključevanja, tretja pa izkušnje iz prakse pri ustvarjanju “vključujoče šole”.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki