Velika evropska preiskava je razkrila, da je anonimni danski darovalec sperme, ki je imel v delu celic mutacijo gena TP53, znanega po tem, da močno poveča tveganje za raka (Li-Fraumeni sindrom), pomagal spočeti najmanj 197 otrok v 14 državah. Mutacija ni bila zaznavna pri rutinskem genetskem testiranju, saj je bila prisotna le v do 20 % njegovih semenčic, v večini telesnih celic pa ne. Vendar pa otrok, spočet z mutirano semenčico, nosi okvarjeni gen v vseh svojih celicah in ima s tem zelo visoko tveganje za razvoj raka, pogosto že v otroštvu.
Nekateri otroci, spočeti z njegovim semenom, so že zboleli za različnimi vrstami raka, nekateri celo za več vrstami, in nekateri so umrli. Prvi primeri so zdravnike opozorili na prekomerno število rojstev iz istega vira sperme in na ponavljajoče se redke oblike raka. Preiskava je nato razkrila, da je bila sperma darovalca uporabljena bistveno večkrat, kot to dovoljujejo pravila v več državah – denimo v Belgiji bi smel darovalec pomagati največ šestim družinam, a je njegov material tam pripeljal do 53 otrok pri 38 ženskah.
Evropska banka sperme priznava napake in pravi, da so darovalca blokirali takoj, ko je bila mutacija odkrita, obenem pa izraža sočutje prizadetim družinam. Britanski regulator HFEA je potrdil, da majhno število Britank, ki so se zdravile na Danskem, že prejelo obvestilo. Primer ponovno odpira vprašanja o pomanjkanju mednarodnih pravil, saj države same določajo omejitve števila družin na darovalca, medtem ko globalno tržišče sperme omogoča preseganje teh omejitev.
Strokovnjaki poudarjajo, da takšni primeri ostajajo izjemno redki, kljub temu pa izpostavljajo potrebo po strožjih nadzorih in omejitvah števila družin na darovalca. Genetsko testiranje ne more zajeti vseh možnih mutacij, zato popolna varnost ni izvedljiva, a primer ponovno opozarja na psihološke, etične in medicinske posledice, ki jih lahko povzroči pretirano zanašanje na velike mednarodne banke sperme in odsotnost globalnih standardov.
Komentirajo lahko naročniki