Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom na Aljaski se je končalo prej kot v treh urah, čeprav so sprva napovedovali, da bi lahko trajalo tudi 6-7 ur. Po srečanju pa predvsem govorjenje na splošno, brez omembe premirja, sankcij ter naslednjega srečanja, ki bi vključevalo tudi Zelenskega.
Še več, Putin je Trumpu pojasnil rusko stran, vključno s tem, da je »situacija v Ukrajini povezana z grožnjami [ruski] varnosti« in da je za dosego dolgoročnega dogovora »potrebno odstraniti primarne vzroke za ta konflikt.« Zažugal je tudi ukrajinskim in evropskim voditeljem.
V komentarju uredništva analiziramo, da se srečanje za Ukrajino ni izteklo dobro, a tudi ne tako katastrofalno, kot bi se lahko.
Na hitro dogovorjeno prvo bilateralno srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina na Aljaski je za nami. Voditelja sta porabila le polovico predvidenega časa ter nato skupaj stopila pred novinarje, a brez možnosti vprašanj in brez česarkoli konkretnega na področjih, ki javnost najbolj zanimajo.
Trump just flew a B-2 stealth bomber over Putin’s head…
Absolutely incredible. pic.twitter.com/2bsnssRv9f
— Geiger Capital (@Geiger_Capital) August 15, 2025
Putin uspešno predstavil »svojo plat zgodbe« in zažugal Evropejcem
Prvi je spregovoril Putin, ki je po uvodnih referencah na sosedstvo Rusije in ZDA ter sodelovanja med drugo svetovno vojno, pohvalil Trumpov »trud, da bi razumel zgodovino.« Ukrajince je razglasil za bratski narod in trenutno dogajanje označil za tragedijo. A hkrati ob tem poudaril, da je »situacija v Ukrajini povezana z grožnjami naši [ruski] varnosti.«
Dejal je, da si nadvse želi, da bi končali konflikt, a da je za to potrebno »odstraniti primarne vzroke za ta konflikt.« Čeprav tega ni specificiral, pa je znano, da to za Kremelj pomeni menjava oblasti v Ukrajini oz. kot oni pravijo temu »denacifikacija Ukrajine«, demilitarizacija Ukrajine in »zaščita rusko govorečega prebivalstva« oz. povedano drugače, obnovitev Sovjetske zveze. Nenazadnje je to precej jasno nakazal tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov z izbiro puloverja z napisom CCCP (v cirilici kratica za Sovjetsko zvezo).
🚨🇷🇺 Lavrov mocks the Americans right in their own backyard by wearing a t-shirt that says CCCP (USSR). If Trump doesn’t react, America will become the world’s laughingstock. pic.twitter.com/ilQVmMb3cI
— Terror Alarm (@Terror_Alarm) August 15, 2025
Da je za zaprtimi vrati prinesel na plano tudi umik NATA na meje izpred 1997 je Putin nakazal, ko je rekel, da je potrebno »upoštevati legitimne skrbi Rusije in vzpostaviti pravično ravnotežje varnosti v Evropi in v svetu kot celoti.« Ob tem je zažugal Evropi in Kijevu, naj se ne vmešavajo v dogovor med njim in Trumpom, češ da bi »torpedirali napredek mirovnih pogovorov«.
Putin se je zavzel tudi za krepitev poslovnih odnosov med ZDA in Rusijo in izrazil prepričanje, da če bi bil Trump predsednik leta 2022, do »vzpostavitve sovražnosti brez poti nazaj« sploh ne bi prišlo.
Trump: »Tokrat nisva prišla do cilja,« a tudi o krepitvi »biznisa« in strašenju z Rusijo
Tudi Trump je pohvalil konstruktivnost srečanja in izpostavil, da sta se v precej točkah strinjala, v nekaj manjših in eni ključni pa še ne, čeprav sta naredila korake v smeri napredka. Z besedami »ni dogovora, dokler ni dogovora,« se je izognil razpravi o podrobnostih, glede katerih bo sicer po srečanju obvestil NATO, Ukrajino in druge relevantne deležnike.
Pohvalil je tudi Putina in ga nazival po imenu, ter nakazal, da se v zahodni javnosti Rusijo slika preveč negativno, tudi neupravičeno, kar otežuje sodelovanje med državama. Le tega, tako Trump, naj bi bilo kmalu precej več.
Precej razočarano je sicer Trump omenil, »da sta imela možnost, da bi dosegla cilj, pa le to tokrat ni uspelo.« Zato pa bodo še naprej delali in se srečali v kratkem.
Odsotnost povedanega pove več: Naslednje srečanje »kmalu« brez omembe Zelenskega in premirja
Kdaj »v kratkem« voditelja nista specificirala. Kot tudi nihče od njiju ni omenil, da bi tedaj za mizo sedel še kdo, denimo Zelenski ali kdo od evropskih voditeljev. Prav tako voditelja niti enkrat nista omenila prekinitve ognja ali premirja, za katerega tako Ukrajina, kot Evropa in del ameriške javnosti poudarja, da je ključen prvi korak.
Trump tudi niti z besedo ni omenil sankcij in carin, s katerimi je zagrozil, če do premirja ne bo prišlo do preteklega petka. Rusija je od tedaj še okrepila intenzivnost napadov na Ukrajino.
Analiza: Putinu rdeča preproga, Trump ni dosegel nič konkretnega
Nekdanji direktor za Rusijo v kabinetu ameriškega obrambnega ministra Matt Dimnick je srečanje za Al Jazeero ocenil kot zmago za Rusijo že zato, ker jim je bila pogrnjena rdeča preproga in da so si predvsem kupili čas.
Trumpovo umirjeno vedenje in nejasno govorjenje obeh voditeljev je po njegovo »znak, da ZDA niso sposobne doseči napredka pri premirju v Ukrajini.« Voditelja nista imela konkretnih rezultatov. Če bi jih imela, bi Trump z navdušenjem omenil prekinitev ognja in nadaljevanje pogovorov na naslednji stopnji. Tako pa se je po njegovi oceni zdel potrt, ker se na odru ni imel s čim pohvaliti.
Že pred srečanjem je nekdanji vodja kabineta Sveta za nacionalno varnost v času Trumpovega prvega mandata Fred Fleitz za televizijo ABC ocenil, da bo imel Trump »zelo kritičen pogled« na Putina in da bo »zelo hitro uvedel sankcije«, če bo ocenil, da ga Putin manipulira. Slednje se sicer ni zgodilo.
Mark Cancian, višji svetovalec za obrambna in varnostna vprašanja pri Centru za strateške in mednarodne študije, pa je za ABC ocenil, da si bo Putin prizadeval za sporazum, ugoden za Rusijo, Trump pa bi lahko bil »v skušnjavi, da bi se s tem strinjal kot načinom za končanje vojne, kot je obljubil,« in ob tem dodal, da je zaskrbljujoče, »da Ukrajina ni del pogovorov. Putin Ukrajine ne smatra za pravo državo in njena izključitev očitno sprejema to stališče. V nadaljnjih pogovorih bi morali biti udeleženi tako Ukrajina kot Evropejci.«
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki