Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je v izjavi za javnost ocenil, da so pozivi k ustavitvi zakonodajnega postopka za sprejetje t. i. sodniškega četverčka neresni. Po njegovem mnenju slovensko sodstvo reformo nujno potrebuje – čim prej.
Reforma, ki prinaša spremembe zakonov o sodiščih in sodnikih, naj bi po njegovih besedah omogočila učinkovitejše in hitrejše delovanje pravosodja. Načrtovane spremembe so po Đorđevićevih navedbah že podprli predsedniki sodišč ter tudi vrhovno sodišče, nekatera sodišča pa so se nanje že začela pripravljati.
Na očitke Sodnega sveta glede prenosa odločanja o sodnoupravnih dodelitvah na predsednika vrhovnega sodišča je Đorđević odgovoril, da gre za logično rešitev, saj je vrhovno sodišče »vrh sodne uprave«. Po njegovih besedah mora imeti predsednik sodišča tudi ustrezne vzvode, če je odgovoren za rezultate delovanja sodišča.
Komentiral je tudi predlog o zvišanju upokojitvene starosti vrhovnih sodnikov s 70 na 75 let, ki ga sam podpira in vidi kot sistemsko rešitev. Kot je pojasnil, je podobno prakso uvedla Velika Britanija, saj se je v zadnjih desetletjih življenjska doba sodnikov bistveno podaljšala. Ob tem poudarja, da ideji, da bi se mu podaljšal mandat, ni posebej naklonjen, saj gre po njegovi oceni za nesistemsko rešitev.
Odzval se je tudi na sklep Sodnega sveta, ki je na seji v torek izglasoval, da Đorđeviću z 31. decembrom letos preneha sodniška funkcija, s tem pa tudi funkcija predsednika vrhovnega sodišča. Takšno ravnanje je označil za arbitrarnost in morebitno diskriminacijo.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je medtem priznala, da je bila presenečena nad nekaterimi dopolnili, ki so bila sprejeta na odboru za pravosodje brez predhodnega dogovora. Poudarila je, da jih na ministrstvu še preučujejo in popravljajo ter predlagala, da se začetek veljavnosti reforme zamakne za eno leto.
Kljub temu pričakuje, da bo reforma sprejeta in da bodo pri tem upoštevana tudi stališča Sodnega sveta. Đorđevića je ocenila kot dobrega predsednika vrhovnega sodišča, ki je s svojo ekipo aktivno sodeloval pri pripravi zakonodajnega svežnja.
Komentirajo lahko naročniki