Vlada ne dela dobro
15. maja so podatki Eurostata razkrili, da je slovenski padec BDP največji v evroobmočju.
Ta četrtek je slabe novice o stanju slovenskih javnih financ sporočil še fiskalni svet. Vlada Roberta Goloba je v prvega pol leta v javno blagajno navrtala 800-milijonski primanjkljaj.
Proračun ječi pod težo plačne reforme v javnem sektorju, ocenjuje fiskalni svet. Z njim je vlada, kljub drugačnim zagotovilom, ekscesno dvignila zlasti plače že pred tem najbolje plačanih funkcionarjev. Ob tem zelo slabo črpa evropska sredstva. Ker so pretiravali z davčnim primežem, padajo tudi nerealno načrtovani prihodki od pobranih davkov.
Ključno dodatno tveganje, zapiše fiskalni svet, predstavlja predvideno povečanje obrambnih izdatkov. Iz zapisanega je razumeti, da vlada za občuten dvig vojaškega proračuna praktično nima manevrskega prostora.
“Ni časa za mlačnost”
Kaj v takšnih razmerah preostane opoziciji? V zadnjih treh letih jo je bilo ničkolikokrat slišati, da je menjava na oblasti v središču vseh njihovih prizadevanj.
Predsednik SDS Janez Janša je vlado v maju kar dvakrat javno pozval k odstopu. Prvič po porazu na referendumu o dodatkih k pokojninam umetnikov, drugič zaradi slabih ekonomskih kazalcev. Ta teden je Goloba pozval še, naj na nocojšnje glasovanje o (ne)izvedbi posvetovalnega referenduma glede obrambnih izdatkov veže zaupnico.
“Mi si ne moremo privoščiti še enega mandata Golobove vlade, to bi bilo pogubno za Slovenijo,” smo že oktobra lani poslušali tudi Mateja Tonina na kongresu NSi. Enega od njegovih verjetnih naslednikov na vrhu stranke Jerneja Vrtovca pa: “Ni časa za mlačnost, ampak je čas za odločnost.”
Dileme petkovega večera
Glede na mirovniški sentiment, ki ga zaznavajo številne raziskave slovenskega javnega mnenja, bi bil – pa čeprav ‘zgolj’ posvetovalni – referendum o 5 % BDP za obrambne izdatke, h katerim se je v Haagu pred dnevi zavezal Golob, lahko začetek konca aktualne vladne koalicije.
Golob naj bi na nedavnem vrhu koalicije ocenil, da Nato ne more razbiti koalicije, jo pa lahko referendum o obrambnih izdatkih.
Levica in SD, ki bosta nocoj v državnem zboru glasovali za tak referendum, bi šli v kampanjo z odločnim PROTI za milijardno ‘orožarsko’ trošenje. Svoboda bi v najboljšem primeru volivce spet pozvala k bojkotu ali pa celo aktivno nastopila proti manjšima partnerjema v vladi.
Lahko bi rekli, da bi bilo za SDS in NSi v takšnih okoliščinah politično oportuno primakniti poslanske glasove za izvedbo posvetovalnega referenduma. Pa bi bilo res?
Ključne dileme petkovega večera so vsaj tri. In za desno sredino niso lahke.
- Kako razložiti desno-sredinski volilni bazi, da si podprl predlog Levice (za posvetovalni referendum, op. a.)?
- Kako bi podporo ‘mirovniškemu’ referendumu razumeli zavezniki v Natu in kako bi se na Dan neodvisnosti (4. julija) odzvala administracija v Beli hiši?
- Kako se postaviti v kampanji? Opozicijski poziv k spoštovanju zavez do Nata bi namreč hkrati pomenil nekakšno ‘pomoč’ Golobovi kampanji in tveganje, da se SDS in NSi skupaj s Svobodo znajdeta med poraženci referenduma.
“Saj se boste pobili za moje nasledstvo”
Odgovori na zgornja vprašanja seveda obstajajo. Bolj ali manj prepričljivi. Iskati pa jih gre v glavnem znotraj instrumentarija t. i. političnega makiavelizma oziroma načina političnega delovanja, pri katerem cilj (menjava oblasti) opravičuje sredstvo (izvedba posvetovalnega referenduma).
Referendumsko kampanjo bi bilo v tem primeru za opozicijo verjetno najpametneje spremljati s strani. Da se, kot lahko slišimo te dni, “v koaliciji pogovorijo med seboj”.
In da se med seboj prvič ‘po moško’ pogovorita Robert Golob in Vladimir Prebilič, ki bi, o tem sem popolnoma prepričan, tudi s pozicije obramboslovca, silovito vstopil v referendumsko kampanjo kot ogrevanje za spopad na parlamentarnih volitvah.
“Gospodje, vsi, ki me pozivate k odstopu, ki me napadate, gospodje iz opozicije, saj se boste potem pobili za moje nasledstvo,” je davno tega izrekel pokojni državnik Janez Drnovšek.
Zveni kot napoved politične jeseni 2025?
Komentirajo lahko naročniki