Pet dobrih stvari, ki jih je naredila vlada Roberta Goloba

S četrtkovo izvolitvijo ministrske ekipe Slovenija dokončno dobiva novo,16. vlado, peto desnosredinsko in četrto, ki jo bo vodil prvak SDS-a Janez Janša. Z oblasti se je poslovila prva povsem leva vlada do sedaj (od konca komunizma), ki ji je po velikem triumfu Svobode na volitvah 2022 uspelo vzdržati celoten mandat, prvič po 2. Janševi vladi 2004-2008. 

Kopica razlogov je, zakaj je levi trojček volivce razočaral in na marčevskih volitvah dobil 128 tisoč glasov ter 13 sedežev manj kot pred štirimi leti. A v tokratnem članku se posvetimo stvarem, ki so jih vendarle naredili prav in v dobro Slovenije.

1. Pokojninska reforma

Med poznavalci politike pregovorno velja, da lahko resne reforme, ki so potrebne za prilagoditev družbeni realnosti, a hkrati posegajo v socialne in druge pravice ljudi, v Sloveniji izpelje zgolj leva vlada, saj bi kakršnakoli desnosredinska doživela nevzdržen revolt sindikatov, nevladnih aktivistov in drugih interesnih skupin.

Golobova vlada je to “prednost” izkoristila za izvedbo pokojninske reforme, ki jo obstoječ pokojninski sistem zaradi starajoče se slovenske družbe nujno potrebuje. Ironično je bil zastavonoša prilagoditve pokojninskega sistema demografski realnosti prvi človek najbolj leve vladne stranke, Luka Mesec.

Po dobrem letu pogajanj je vlada aprila 2025 s sindikati in delodajalci sklenila dogovor o predlogu reforme. Manjša skupina sindikatov in civilnodružbenih skupin, združena pod “delavsko koalicijo” je sicer skušala zbrati podpise, potrebne za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, a je bila pri tem neuspešna.

Sprejetje pokojninske reforme lahko štejemo kot največji uspeh odhajajoče vlade Roberta Goloba in njenega ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luke Mesca. S tem so nedvomno koristili razvoju in napredku Slovenije.

2. Pomoč okupirani Ukrajini v orožju in opremi

Čeprav se zaradi močnega ruskega sentimenta v delu njene volilne baze leva vlada s tem doma ni preveč hvalila, je Slovenija na mednarodnem parketu delovala kot odločna zaveznica Ukrajine, ki jo je 24. februarja 2022 neizzvano vojaško napadla sosednja Rusija (pred tem pa leta 2014 že priključila Krim kot del njenega odzemlja). Predsednik vlade Robert Golob v javnih nastopih ni dopuščal dileme, kdo je agresor in kdo žrtev, potihnila je tudi relativizacija ruske agresije s strani Levice, ki je bila prisotna pri poslancih te stranke v opoziciji.

Več kot to, Slovenja sicer po obsegu dostavljene vojaške opreme Ukrajini ni bila med vodilnimi evropskimi državami, pa vendar je na bojišče poslala kar nekaj orožja iz svojih skladišč.

Denimo sicer za sodobno bojišče nekoliko zastarelih, a za Ukrajince zaradi poznavanja tehnike še vedno uporabnih 28 tankov M-55S (slovenska nadgradnja tanka ruskega (sovjetskega) T-55), poslanih jeseni 2022 v okviru nemškega programa “Ringtausch”. Slovenija je v zameno prejela vojaška transportna vozila.

Še pred tem je, povsem v začetku mandata Golobove vlade iz Slovenije v Ukrajino šlo 35 bojnih vozil pehote BVP M-80A ter večje količine pehotnega orožja (avtomatske puške Kalašnikov), streliva, čelad, neprebojnih jopičev in druge zaščitne in logistične opreme.

Kasneje so iz slovenskih rezerv v Ukrajino romali še terenska vozila Humvee, protiletalski topovi Zastava M55, še 26 bojnih oklepnih vozil in dodatna 3 BVP ter nova pošiljka dronov.

Do sredine leta 2025 naj bi tako po navedbah ukrajinskega ministrstva za razvoj Slovenija Ukrajini zagotovila za več kot 83 milijonov evrov pomoči, večinoma v orožju, pa tudi v humanitarni, finančni in tehnični pomoči.

S tem pa pomoči napadeni evropski državi še ni bilo konec. Slovenija se je jeseni 2025 pridružila zavezniškemu programu PURL, prek katerega evropske države in Kanada financirajo dobave ameriškega orožja Ukrajini. Slovenija se je zavezala, da bo Ukrajini kupila ameriške rakete za zračno obrambo v višini 60 milijonov evrov.

3. Zaostritev pravil in sistemska omejitev uporabe pametnih telefonov v šolah

Golobova vlada je potegnila nekaj potez v pravo smer tudi na področju šolstva. Lani je sprejela spremembe zakona o osnovni šoli, ki prinašajo več pristojnosti šol pri vzgojno-disciplinskih ukrepih in nekoliko zmanjšujejo pravice staršev. Šole tako lažje ukrepajo ob hujših kršitvah, kot so nasilje, onemogočanje pouka ali ogrožanje varnosti učencev in učiteljev. Vzgojni opomin po novem veljal eno leto in ne le do konca šolskega leta. Učenca, ki resno ogroža okolico, pa bo mogoče prešolati tudi brez soglasja staršev.

Novosti se nanašajo tudi na neopravičene izostanke in izogibanje ocenjevanju. Če otrok dlje časa ne bo obiskoval pouka brez utemeljenega razloga, se bo lahko vključil Center za socialno delo.

Pomembna sprememba je tudi zakonska podlaga za omejitev uporabe elektronskih naprav v šoli, vključno s telefoni in pametnimi urami. Šole imajo tako možnost konkretnega ukrepanja, kadar naprave motijo pouk ali se uporabljajo za snemanje učiteljev in učencev.

Spremembe so mnogi ravnatelji pozdravili kot prvi korak k večjemu redu in varnosti v šolah. Pot pa seveda še ni končana.

4. Zaostritev nadzora bolniških odsotnosti

V Sloveniji se je po letu 2015 začel pojavljati strm trend rasti bolniških odsotnosti. Leto 2024 je bilo po pogostosti bolniških odsotnosti najvišje v celotnem opazovanem obdobju – višje celo kot med pandemičnimi vrhunci. Skupno število izgubljenih delovnih dni je bilo predlani približno 50 odstotkov višje kot pred desetletjem. Ob tem se struktura odsotnosti spreminja: posamezne odsotnosti so krajše, a se pojavljajo pogosteje.

Po podatkih OECD je bila Slovenija leta 2024 po številu izgubljenih delovnih dni na zaposlenega četrta med državami OECD – tik za Norveško, Finsko in Španijo. Še leta 2014 je bila Slovenija osma. Povprečno število bolniško odsotnih na letni ravni je 2024 znašalo 21 dni.

Golobova vlada se je lani problema lotila z uvedbo strožjih pravil za bolniške odsotnosti z namenom omejevanja zlorab. Ključni ukrepi so bili okrepljen nadzor s strani ZZZS, skoraj podvojitev števila terenskih kontrolorjev, pogostejše preverjanje spoštovanja navodil med bolniškim staležem ter strožje sankcije za kršitve. Zaposleni morajo med bolniško dosledno upoštevati navodila zdravnika oziroma ZZZS glede gibanja in aktivnosti, nadzor pa je postal bistveno intenzivnejši.

Prvi učinki so bili vidni že v začetku leta 2026. Po podatkih ZZZS je bilo pri odsotnostih, ki bremenijo obvezno zdravstveno zavarovanje, približno 9 % manj izgubljenih delovnih dni kot v enakem obdobju leto prej, pri odsotnostih v breme delodajalcev pa je bil upad kar 20 %. Skupno je bilo v prvih treh mesecih leta za približno 420.000 manj izgubljenih delovnih dni, kar je ZZZS-ju prineslo 18 milijonov, delodajalcem prineslo okoli 35 milijonov evrov prihranka. Največji padec je bil pri krajših bolniških odsotnostih, kjer so bile zlorabe po ocenah ZZZS najpogostejše.

5. Še nekaj kandidatov, toda …

Čeprav smo v novinarski ekipi Zanima.me skušali odkriti še peto pozitivno stvar, ki jo je dobro in z vidnimi koristnimi učinki naredila Golobova vlada, pa je bodisi nismo našli ali pa ni bilo pravega konsenza o prevladi pozitivnih nad negativnimi platmi sprejetih politik. Denimo:

• 

  Slovenija je  bila leta 2023 izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov za obdobje 2024–2025 z zelo prepričljivo podporo (153 glasov od 193 držav). Resda v konkurenci z Belorusijo, a vendarle.  Septembra 2025 je Slovenija za en mesec predsedovala Varnostnemu svetu, kar je za državo velikosti Slovenije pomemben diplomatski dosežek. Ali smo tako izpostavljeno funkcijo v mednarodnih odnosih znali ustrezno vnovčiti, pa so mnenja deljena.
  Ko smo o tem povprašali ChatGpt, je odgovoril: Mednarodna ocena slovenskega članstva in predsedovanja Varnostnemu svetu OZN je bila pretežno pozitivna – Slovenijo so opisovali kot aktivno, konstruktivno in zanesljivo članico, čeprav zaradi razmerij med velikimi silami ni mogla doseči večjih prebojev pri reševanju osrednjih svetovnih konfliktov.

• Po tragičnem napadu Roma na Novomeščana Aleša Šutarja je Golobova koalicija sprejela t. i. Šutarjev zakon,, ki pomeni enega največjih premikov na področju javne varnosti v zadnjih desetletjih. Policiji je prinesel dodatna pooblastila za hitrejše ukrepanje proti nasilni in ponavljajoči se kriminaliteti, vključno z možnostjo hitrejšega zasega orožja, uporabo sodobnih tehničnih sredstev nadzora ter avtomatiziranim preverjanjem registrskih tablic. Namen sprememb je bil povečati učinkovitost pregona in okrepiti prisotnost države na območjih z več varnostnimi težavami.

  Zakon je hkrati zaostril obravnavo povratnikov in kroničnih kršiteljev ter uvedel nekatere ukrepe, ki socialne pravice bolj povezujejo z odgovornim ravnanjem posameznika. V tem so nekateri prepoznali nujno potrebne pozitivne spremembe, drugi pa so tragični dogodek videli kot pretiran poseg v človekove pravice. Na strani slednjih je bila tudi večina strokovnjakov – kazenskih pravnikov.

• Malo za hec in malo zares: kot še eno pozitivno potezo Golobove vlade je naša novinarka Andreja predlagala odstop od namere po pridružitvi Slovenije tožbi Južne Afrike proti Izraelu. Kot je ta teden priznal Golob, je “srce želelo drugače”, a v odstop jih je prisilila “politična realnost”. koliko je ta povezana z napovedanimi, a nikoli objavljenimi posnetki v aferi “Balck cube” do sedaj še ni pojasnjeno.

O pozitivnih ali negativnih posledicah naštetih politik Golobove vlade presodite sami, v komentarjih pa lahko opozorite še na kakšno dobro stvar, ki so jo naredili. Pod črto pa je jasno, da so volivci na marčevskih volitvah ocenili, da je v dobro Slovenije čas za politično spremembo pri vodenju države.