Evropske države in institucije EU pripravljajo odziv na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo uvedel dodatne carine na uvoz iz več evropskih držav, dokler se Danska ne strinja s prodajo Grenlandije. V Bruslju opozarjajo, da bi takšna poteza resno spodkopala transatlantske odnose, medtem ko več evropskih voditeljev poudarja, da Evropska unija ne bo pristala na izsiljevanje.
Osem evropskih držav je v skupni izjavi že zavrnilo napovedane carine, podporo izjavi pa je izrazil tudi slovenski premier Robert Golob. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta v skupni izjavi opozorila, da bi ameriške carine pomenile nevarno stopnjevanje napetosti med ZDA in Evropo.
Po Trumpovih izjavah je ciprsko predsedstvo Sveta EU sklicalo srečanje stalnih predstavnikov držav članic, na katerem usklajujejo nadaljnje korake. V razpravah se znova pojavlja tudi možnost aktivacije instrumenta EU proti gospodarskemu izsiljevanju, sprejetega leta 2023, ki v skrajnem primeru omogoča tudi povračilne ukrepe, vključno z uvedbo carin.
Več evropskih voditeljev tako poudarja, da bi razdor med zaveznicami v NATU koristil predvsem Kitajski in Rusiji, da so grožnje nesprejemljive, da se EU ne sme pustiti izsiljevati in da lahko o statusu Grenlandije odločata le Grenlandija in Danska.
V Evropskem parlamentu se medtem krepijo pozivi k zamrznitvi postopkov za izvajanje julija sklenjenega trgovinskega dogovora med EU in ZDA. Vodja skupine EPP Manfred Weber, vodja socialistov Iratxe Garcia Perez in vodja Renew Valerie Hayer so napovedali, da v trenutnih razmerah potrditve dogovora ne podpirajo. Podobno stališče je zavzel tudi predsednik odbora INTA Bernd Lange, evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič pa je opozoril, da Trumpove grožnje dodatno otežujejo izvajanje že doseženega dogovora.
Tudi v ZDA odzivi niso enotni. Vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer je napovedal poskus zakonodajne blokade carin, italijanska premierka Giorgia Meloni pa je Trumpove grožnje označila za napako in pozvala k obnovitvi dialoga ter preprečitvi nadaljnje eskalacije.
Trump je kritičen tudi do napotitve nekaterih evropskih vojakov na Grenlandijo v okviru misije Arktična odpornost, ker da ne ve, kakšna je njihova vloga. Slovenija v okviru misije na največji otok na svetu pošilja dva častnika.
Komentirajo lahko naročniki