Izračun: brez Golobovih davkov bi minimalna plača že presegla 1.000 evrov

Končna odločitev ministra za delo Luke Mesca glede minimalne plače bo znana konec meseca, a zaenkrat pravi, da vztraja pri neto plači 1.000 evrov, tudi po sestanku Ekonomsko socialnega sveta pretekli petek.

A če vlada na tem področju cel mandat ne bi počela prav nič, bi bile velikopotezne obljube ministra Mesca povsem odveč. Podjetja ne bi razmišljala o selitvi v tujino, delavci na minimalni plači pa ne bi imeli 1.000, ampak 1.022 evrov neto plače, so izračunali na GZS. Sorazmerno višje bi seveda bile tudi druge neto plače. 

Leta 2025 bi minimalna plača znašala 995 evrov, namesto 887,71 evra, kolikor znaša trenutno. Vse, kar bi vlada morala narediti je, da ne bi naredila nič. Minimalno plačo pet evrov pod tisočico bi zaposleni prejemali že vse leto, če Golobova vlada ne bi odpravila mini davčne reforme prejšnje vlade, ne bi sprejela zakona o obveznem zdravstvenem prispevki in ne bi uvedla dajatve za dolgotrajno oskrbo. Če bi se v letos nato minimalna plača le uskladila z inflacijo, bi zaposleni domov odnesel 1.022 evrov.

Slednje sledi iz izračunov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je pojasnil njen izvršni direktor Mitja Gorenjšček, ki opozarja tudi, da bi se kot merilo uskladitve morala obravnavati bruto minimalna plača, saj je ta določena v zakonu o minimalni plači in je primerljiva skozi čas.

Pošteno plačilo vse težje ob novih in novih obremenitvah s strani države

V Gospodarski zbornici Slovenije sicer podpirajo dostojno plačilo zaposlenih in redno usklajevanje minimalne plače z rastjo inflacije. A izračuni morajo biti objektivni. Izračun minimalnih življenjskih stroškov, na katerega se opira ministrstvi pa ni temeljil na podatkih SURS, ampak na študiji, osnovani na anketnih ocenah, ki vsebujejo veliko mero subjektivnosti.

A minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec vztraja pri predvolilni obljubi, da bo minimalno plačo v zdajšnjih okoliščinah dvignil na 1.000 evrov neto. »Sam si kot minister ne morem predstavljati, da bi končal mandat s tem, da bi dopustil, da minimalna plača ostane pod pragom tveganja revščine. Prag tveganja revščine za nekoga, ki dela in ga s plačo ne doseže, za moje pojme pomeni izkoriščanje.« Prag tveganja revščine je po ministrovih besedah pri 981 evrih.

Ob tem dodaja, da je motiviran delavec tisti, ki je dobro plačan.

Temu zadnjemu pritrjujejo tudi delodajalci, a si želijo, da bi višje plače za svoje zaposlene dosegli brez dvigov stroškov delodajalca. Ob tem dodajajo, da je minimalna plača že zdaj ujela rast minimalnih stroškov. »Minimalni življenjski stroški so se v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa že za 18,9 odstotka,« citirajo podatke ministrstva.

Gorenjšček ob tem še izpostavlja, da je minimalna plača za leto 2025 bila določena pri 930 evrih, a je po dodatnih obremenitvah padla na 887, kar pomeni letno 516 evrov manj pri minimalni plači zgolj zaradi ukrepov vlade v lanskem letu. Če pa prištejemo še ukrepe z začetka mandata, je razlika še bistveno večja.

Selitev kovinske industrije v tujino

Iz ankete Združenja kovinske industrije pri GZS, na katero je odgovarjalo 47 podjetij, kar 79 % podjetij v tej dejavnosti napoveduje upad prodaje prav na podlagi dviga minimalne plače. Zaradi posledične izgube konkurenčnosti tretjina napoveduje upad prodaje za več kot 10 %, bolj izpostavljena pa so majhna in srednje velika podjetja.

Več kot polovica podjetij v tej panogi z uveljavitvijo takšne minimalne plače razmišlja o delni ali celo večji selitvi proizvodnje v tujino. Izgubo delovnih mest napoveduje 70 odstotkov podjetij, 21 % jih bo število zaposlenih zmanjšalo za več kot 30 odstotkov.