Odzivi na Tarčo, ki je razgalila “mutne posle” pri gradnji nepremičnin v Ljubljani: “na razumljiv način so predstavili, kaj je korupcija”

Razkritja oddaje Tarča, ki temeljijo na obsežni zahtevi Specializiranega državnega tožilstva za sodno preiskavo, znova odpirajo vprašanje političnega vpliva, korupcije in neformalnih omrežij pri urejanju največjih nepremičninskih projektov v Ljubljani. V središču zgodbe je ljubljanski župan Zoran Janković, ki mu tožilstvo očita ključno vlogo v sistemu posredovanj, protiuslug in pritiskov na državne organe, vse z namenom pospeševanja in zagotavljanja upravnih dovoljenj za izbrane investitorje.

Čeprav gre še za predkazensko fazo in velja domneva nedolžnosti, je vsebina dokumentacije, ki jo je Tarča povzela, izjemno podrobna in odpira resna vprašanja o delovanju institucij, odgovornosti funkcionarjev ter meji med političnim vplivom in kaznivimi dejanji.

Janković se je na oddajo odzval z zavrnitvijo sodelovanja v oddaji in ostrimi očitki na račun uredništva. Danes je po zaslišanju v parlamentu glede kanala C0 odločno zanikal vplivanje na odločitve oziroma delo upravne enote. Vztraja, da ni delal nič nezakonitega. Zbrali smo še nekaj ostalih odzivov, ki so do Jankovića zelo kritični.

Kaj je ugotovila Tarča?

Oddaja Tarča je na podlagi zahteve Specializiranega državnega tožilstva za sodno preiskavo povzela očitke, da naj bi se v Ljubljani pri več nepremičninskih poslih vzpostavil sistem, kjer se gradbena, uporabna in druga upravna dovoljenja urejajo prek osebnih vplivov, protiuslug in daril. V središče dokument postavlja ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki naj bi bil po oceni tožilstva “prvoosumljeni”, ker naj bi imel ključno vlogo pri odpiranju vrat investitorjem in usklajevanju ljudi, ki so v postopkih odločali.

Jedro zgodbe je projekt Bellevue Living v Šiški. Tarča izpostavi, da je bil objekt problematičen zaradi odstopanj (npr. sporne zasnove najvišjih nadstropij, vpliva na osončenost sosednjih stavb) in zaradi ponavljajočih se razveljavitev gradbenega dovoljenja. Kljub temu je investitorju Jaschi Popoviću uspelo projekt dokončati in večino stanovanj prodati, tožilstvo pa sumi, da je bilo to omogočeno tudi z namernim “prilagajanjem” postopkov.

Tožilstvo naj bi ugotovilo, da so se ključne stvari dogajale na Upravni enoti Ljubljana: uradnik Aleš Lotrič naj bi postopke vodil tako, da je stranske udeležence obšel (da se ne bi mogli pritožiti), ob hišnih preiskavah pa so mu našli večje količine gotovine; omenjene so tudi domnevne podkupnine v kriptovalutah in manjša darila. Pomemben člen naj bi bil tudi nekdanji načelnik UE Bojan Babič, ki naj bi bil po navedbah tožilstva podrejen županovemu vplivu, čeprav UE formalno spada pod državo.

Tarča je opisala še vlogo posrednika Zorana Lubeja, prek katerega naj bi Popović prihajal do župana, ter domnevne “zahvale”: donacije po županovem seznamu, obljube plačil za dostop, luksuzno letovanje na Korčuli in druženja po izdaji dovoljenj (npr. večerja v Cubu).

Zakaj Jankovića ni bilo v Tarčo?

Zoran Janković se je odločil, da v oddaji Tarča ne bo sodeloval, ker je v njeni napovedi prepoznal, kot pravi, poskus diskreditacije svojih družinskih članov, ki niso javne osebe in niso predmet preiskave specializiranega državnega tožilstva. Voditeljici Eriki Žnidaršič je očital uporabo neprimernih metod, temelječih na govoricah in tračih, ter izpostavil vprašanja o bivanju njegovega sina kot nedopustno poseganje v zasebnost. Zaradi tega je ocenil, da oddaja ne izpolnjuje več profesionalnih in etičnih standardov, ki bi jih morala imeti javna televizija.

Hkrati je Janković Tarči očital, da prevzema vlogo sodišča in s tem izvaja pritisk na sodno vejo oblasti, čeprav je sodna preiskava tajna in v pristojnosti neodvisnega sodišča. Poudaril je, da je njegov zagovornik na novinarska vprašanja že odgovoril ter da bo vse pojasnil izključno pristojnim organom. Zaradi prepričanja, da oddaja prejudicira krivdo in poziva k “sojenju na ulici”, se je odločil, da sodelovanje v njej odpove.

Odzivi: šolski primer, kar se lahko zgodi z državo z vse šibkejšim imunskim sistemom

“Tako kot naše telo ima tudi država svoj imunski sistem. Demokracijo in vladavino prava,” v odzivu na razkritje oddaje na svojem Linkedin profilu piše pravnik dr. Matej Avbelj. Kot pravi, prva poskrbi, da volivci politično kaznujejo tiste, ki izdajo njihovo zaupanje. Druga pa, da se kazenskopravno sankcionirajo družbeno najbolj nevarna kazniva dejanja. Korupcija, kriminal belih ovratnikov, narko in vse druge vrste organiziranega kriminala.

“Včerajšnja Tarča je predstavila šolski primer tega, kaj se zgodi z državo z vse šibkejšim imunskim sistemom. Tako kot človek tudi država hudo zboli in, slednjič, lahko celo umre. Propade z vidika zagotavljanja enakosti pred zakonom, preprečevanja samovolje oblasti in ohranjanja zmožnosti ljudi, da sploh še vplivajo na javne zadeve,” karikira Avbelj. Po njegovih besedah obstoječe stanje izkrivljene demokracije in nadvse šibkega pravosodja kliče po nujnih spremembah, preden bo vse prepozno. “To pa bo tik pred tem, ko takih oddaj, kot je Tarča, ne bo več. Dobro informirani veste, da slednje ni več tako daleč.”

Anže Logar je v svojem odmevu na oddajo Tarča na X-u zapisal, da vsebina oddaje kaže, kako banalne, a hkrati nevarne so lahko oblike korupcije v Sloveniji – od osebnih koristi do sistemskih odločitev z resnimi posledicami za okolje in javni interes. Opozoril je na tri možne razplete: optimističnega, kjer bi odgovorni nosili posledice in bi preiskave dobile sodni epilog; negativnega, kjer se ne bi zgodilo nič, politika in institucije pa bi se medsebojno ščitile; ter tretjega, najbolj verjetnega, kjer bi se ohranil status quo z zgolj navideznimi političnimi distancami.

Logar poudarja, da korupcija dolgoročno uničuje razvojni potencial države. Po njegovem se sistem brez odločnih reform ne bo očistil sam, zato napoveduje ustanovitev specializirane enote tožilcev za pregon korupcije in organiziranega kriminala.

Še dobro, da obstaja oddaja @TarcaRTVSLO Na razumljiv način so predstavili, kaj je korupcija. Očitno je danes dovolj že zaboj ruma, služba v živalskem vrtu ali počitnice na Korčuli, pa se kanalizacijo lahko napelje celo čez vodno zajetje.

Problem korupcije je v resnici še… https://t.co/t8yrbWmrSG

— Anže Logar (@AnzeLog) December 11, 2025

Ekonomist dr. Matej Lahovnik v svojem zapisu pravi, da je točno vsebina oddaje tisto, zaradi česar je oddaja problem za oblast.

Po Tarči vemo zakaj je Golobova vlada z zakonom omejila dostop novinarjem in raziskovalcem do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij v tujini, saj se med spornimi lastniki nepremičnin v SLO pojavljajo prav podjetja iz tujine in jasno je zakaj je za to oblast oddaja Tarča problem https://t.co/vMUq6z4bWI

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) December 11, 2025

Na Jankovićeve pritiske na uredništvo se je odzval tudi komentator Sebastjan Jeretič.

Še dobro, da je džentlmen. Če ne bi bil, bi rekel da je Erika prestitutka. 🙄 Na medije pritiskajo samo desni. Levi imajo vedno prav. 😑 Janković pojasnil, zakaj ga ne bo v oddaji Tarča https://t.co/NVZHPaB14h

— Sebastjan Jeretič (@NeuroVirtu) December 11, 2025

Naivni državljan Slovenije si predstavlja, da 5min po koncu oddaje #tarča sledijo specialci po domovih oseb iz oddaje, aretacije in 20-letne zaporne kazni.
Res naivni. 🤫#ladjaNorcev

— Edvard Kadič (@EdvardKadic) December 11, 2025

Vprašanje je, ali je Tarča včeraj razkrila vzorec delovanja srbske oblasti v Sloveniji ali nesrečno izjemo ljubljanskega županstva. Ker v Ljubljani niso zgradili samo stolpnice Bellvue.

Retorično vprašanje.

— Žiga Turk (@ZigaTurk) December 12, 2025