NSi ima program za oblast: ugodnejša obdavčitev podjetnikov in nižja dohodnina za vse

»Draga Slovenija, čas je za akcijo, je danes najavil predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec. In prav akcija je tudi naslov njihovega programa, ki ga pred volitvami začenjajo predstavljati, najprej na področju ukrepov iz gospodarstva, ki predstavljajo »odgovor na neštete in nikoli izvršene obljube te vladajoče koalicije.«

Ključni ukrepi, ki so jih najavili, so rešitve na področju dohodninske lestvice in olajšav, pri davku od dohodka pravnih oseb, pri normiranih samostojnih podjetnikih, tudi popoldanskih. Novost, za katero se bodo zavzeli, pa je uvedba sistema pavšalov pri nekaterih panogah.

Po več mesecih priprav je Nova Slovenija predstavila osnutek svojega gospodarskega programa, ki so ga pripravljali »v dialogu z obrtniki, podjetniki, kmeti, z vsemi tistimi, ki jih nerazumno visoki davki teptajo in zavirajo njihov razvoj,« je danes povedal predsednik NSi Jernej Vrtovec.

Program »za razumne in konkurenčne davke« pod sloganom Akcija! do programske konference 3. decembra dajejo v javno obravnavo, v okviru katere nameravajo opraviti še več pogovorov z zainteresirano javnostjo, čemur bodo sledili programi za ostala programska področja.

Ob vse slabših napovedih je ključno konkurenčno okolje

»Pričakujejo red, stabilnost, gospodarstveniki pa predvidljivo poslovno okolje, ne nenehnih sprememb, kot se to dogaja pod vlado Roberta Goloba, ne odganjanja v tujino, ampak ustvarjanje priložnosti doma,« je med drugim dejal Vrtovec in dodal: »Govorimo ne o nizkih, ampak o razumnih davkih, saj davke potrebujemo za to, da imamo šolstvo, socialo, zdravstvo … Ampak v razumnem okvirju. Pod Golobovo vlado smo prišli izven razumnega okvirja.« 

Poleg Vrtovca sta analizo stanja v Sloveniji in ukrepe predstavila tudi podpredsednik stranke in vodja njenega gospodarskega kluba, Peter Žmak in ekonomist Tine Svoljšak, ki opozarja, da je skrajni čas, da se Slovenija zresni.

Za zagotovitev, da bo Slovenija imela kaj deliti, so torej potrebni ukrepi za davčno okolje, ki bo vzpodbudno delovalo na razvoj slovenskega gospodarstva.

Dohodnina: Splošna olajšava na 8.000 evrov

Na področju dohodnine predlagajo nadaljevanje že sprejete dohodninske reforme, ki jo je uveljavila prejšnja vlada, katere del je bila tudi Nova Slovenija, a je dobršen del njenih učinkov vlada Roberta Goloba takoj po nastopu mandata v večjem delu odpravila. S tem so do danes državljana z minimalno plačo prikrajšali za 2.100 evrov, tistega s povprečno plačo za 3.600 evrov, tistega z dvakratnikom povprečne plače pa za 5.200 evrov.

NSi zato predlaga takojšen dvig splošne olajšave na 8.000 evrov, s čimer bi tudi dosegli njen osnovni namen – da sredstva, ki so nujna za preživetje v tej državi, niso obdavčena. Spremenili bi tudi dohodninsko lestvico in popravili dohodninske razrede.

»Naši predlogi dohodninskih razredov sledijo povprečni bruto plači in minimalni plači. Razbremenjujejo pa vse razrede,« je dejal Svoljšak.

Normiranci: Popravek na malo boljše stanje, kot je bilo pred Golobovimi reformami

Omejitev pri normiranih samostojnih podjetnikih bi dvignili na 150.000 evrov. Pred Golobovo reformo je bila omejitev 100.000 evrov, nato so jo spustili na 60.000 evrov, z zakonom o zimskem regresu pa jo vlada zdaj dviguje na 120.000 evrov. Vladni ukrep sicer na področju obdavčitve nad 60 tisočaki ne vrača v prejšnje stanje, saj davek ostaja polni, 20 odstotni.

Tudi to bi v NSi popravili in sicer prek stopničaste progresije priznanih odhodkov, ki bi se do 100.000 evrov priznavali v 80 odstotkih, do 120.000 evrov v 70 odstotkih, do 150.000 pa v 40 odstotkih.

Prag bi takoj dvignili na 60.000 evrov tudi pri popoldanskih normirancih, postopoma pa do 70.000 evrov. Podobno kot pri običajnih bi tudi pri popoldanskih s.p.jih uvedli progresivno upoštevanje normiranih odhodkov, in sicer do 50.000 evrov 80 odstotkov in do 70.000 evrov 70 odstotkov. Prav tako bi popoldanskim s.p.-jem ukinili plačevanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ki danes le tem ne prinašajo nobenih dodatnih pravic. Pogoj za popoldanskega normiranca je namreč delovno razmerje iz katerega posameznik že plačuje prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Novost: Pavšalisti

»V Sloveniji več kot 75 % pravnih oseb predstavljajo mikro in mala podjetja. Se pravi, govorimo o eno osebnih družbah, pa d.o.o. z nekaj zaposlenimi. In ta podjetja so dejanska hrbtenica našega gospodarstva in tudi v absolutnem znesku največ prispevajo v državno blagajno,« je pojasnil Žmak in povzel rešitev zanje – sistem pavšalistov.

Gre za v Evropi pogosto uporabljen pristop, poznajo ga v sosednji Avstriji, ki se uporablja za določene sektorje ki imajo neke ponovljive poslovne stroške in pa veliko razpršenost izdanih računov. V teh primerih je določena fiksna davčna stopnja, po kateri podjetnik že na začetku leta ve, koliko davka bo plačal, s čimer se bistveno zmanjšuje količina birokracije in računovodstva, podjetnikom pa daje večja svoboda.

»S tem bomo omogočili preprosto in pregledno poslovanje, hkrati pa legalizirali precejšen del prometa,« pojasnjuje Žmak. Predlagajo dve stopnji pavšala: Do 150 tisoč evrov prihodkov bi bil mali pavšal, do 350 tisoč evrov pa veliki pavšal, davčne stopnje zanje pa bi bile določene po panogah. »Predvideli smo tudi določene varovalke, denimo v gostinstvu število miz, v turizmu število sob.« prav tem panogam, govorimo o gostinstvu, turizmu, malih obrtnikih, izvajalcih osebne nege, je v prvi vrsti pavšal namenjen.

Davek od dohodka pravnih oseb

Da bi naredili čim ugodnejše davčno okolje, pri davku na dohodek pravnih oseb predlagajo stopničasto progresijo. Namesto enega davka v eni stopnji se to povezuje z velikostjo podjetij, je pojasnil Svoljšak. DDPO se medtem obračuna le, če je dobiček izplačan, ne pa tudi, če na primer dobiček reinvestirajo.

Okvir

/okvir