Župnik Marjan Lampret, dolgoletni pobudnik in prvi koordinator romske pastorale v Sloveniji, v pogovoru za Družino po tragični smrti Aleša Šutarja v Novem mestu opozarja, da je bil takšen dogodek skoraj pričakovan. Po njegovem se v zadnjih desetletjih v romskih skupnostih dogaja razkroj tradicionalnih vrednot, starešinstva in avtoritet, kar vodi v porast kriminala in nasilja. »Danes je kralj v romskih taborih tisti, ki ima več orožja in proda več droge,« pravi Lampret.
Kot duhovnik z dolgoletnimi izkušnjami med Romi ugotavlja, da se mlajše generacije oddaljujejo od vere in skupnosti – število romarjev na Brezjah se je prepolovilo, vedno manj otrok je krščenih. Lampret verjame, da bi z bolj sistematičnim pastoralnim delom lahko dosegli velik premik: »Če bi bil en duhovnik kot romski župnik pripravljen zanje stalno delati, bi bilo pol manj kriminala, pol manj nasilja, pol manj kraj.«
Spominja tudi na zgodovinsko krivico, ko so bili Romi med drugo svetovno vojno pobiti kot »manjvredni«. Današnje nasilje vidi kot »bumerang zgodovine« in poziva oblastnike, naj priznajo duhovno dediščino tistih, ki so nad Romi zagrešili zločine: »Naši oblastniki morajo priznati, da so duhovni sinovi tistih, ki so pobijali Cigane.«
Lampret zato zagovarja kombinacijo resnične človeške bližine in odgovornega sistema pomoči – brez slepega razdajanja socialnih podpor, temveč s spodbudo k delu, šolanju in duhovni rasti.
Komentirajo lahko naročniki