Dovolj je! Delovni ljudje ne smejo več biti talci neracionalnih socialnih pomoči in visokih davkov!

Socialna država ali država socialnih pomoči?Vprašanje je gotovo na mestu, tako v Sloveniji, kot v Evropi.

In naj razmišljanje morda pričnemo z mnenjem, da je socialna država, kot jo poznamo v Evropi, pomembna družbena pridobitev, katero nam zavidajo mnogi narodi. In prav je, da ima vsakdo, ki prispeva k skupni družbeni blaginji, tudi pravico, da mu družba pomaga, če se sam znajde v težavah.

A po drugi strani nihče nima pravice izkoriščati takšno družbeno pomoč mesece in leta, ne da bi družbi kaj vrnil. Smo še vedno socialna država, ali smo (nehote že) postali država socialnih pomoči?

Obstoju evropske socialne države, kateri izvira iz temeljev evropske družbe, je sedaj na resni preizkušnji. Skoraj v vseh državah, sploh takšnih z (bolj) levo-usmerjenimi vladami, smo v zadnjem desetletju priča postopnemu poviševanju izdatkov za socialno državo. V obliki vse višjih denarnih pomoči, pomoči za brezposelnost in drugih dodatkov iz socialne blagajne.

A to ne pomeni le vse večjega bremena za proračun držav, ampak številne prejemnike pogosto tudi odvrača od dela in služenja lastnega denarja. V Nemčiji se tako že pojavljajo mnenja, da preveč radodarna socialna država privablja ilegalne migrante, kateri se nikoli ne integrirajo v celoti in jih zanima le neskončno prejemanje socialnih transferjev.

Evropska socialna država je tako postala cilj večine priseljencev iz drugih celin, kateri aktivno iščejo predvsem, kaj vse »jim pripada« in jih ne zanimajo dosti njihove dolžnosti v novi domovini.

Evropska socialna država je postala cilj večine priseljencev iz drugih celin, kateri aktivno iščejo predvsem, kaj vse »jim pripada« in jih ne zanimajo dosti njihove dolžnosti v novi domovini.

Socialni profiterji

V Sloveniji smo vse od nastopa sedanje Golobove vlade dalje priča postopnemu poviševanju socialnih pomoči, kar Vlada (in predvsem stranka Levica) opravičuje s pravico posameznika do dostojnega življenja.

Ampak, je mar pravica nekoga iz naslova prejetih socialnih pomoči zaslužiti skoraj minimalno plačo, nad pravico drugega, da s prejetim osebnim dohodkom živi dostojno življenje in mu konec meseca tudi nekaj ostane? To se lahko vpraša vsak izmed nas sam.

Povprečnemu državljanu, ki hodi v službo in plačuje vse višje davke, se kaj lahko dozdeva, da posamezniki s socialnimi prejemki izredno udobno živijo. Dober avto, stanovanje z neprofitno najemnino v mestu, brezplačna šolska prehrana za otroke in še bi lahko naštevali.

Vsaj del prebivalcev, kateri so brez zaposlitve, lahko z denarno socialno pomočjo (in sivo ekonomijo) zasluži enako ali več kot redno zaposleni. »Hoditi v službo se ne splača« boste slišali. Slovenije tako vse bolj postaja država socialnih pomoči. Prejemniki le-teh običajno volijo tistega, kateri jim pred volitvami obljublja ohranitev statusa quo in enake stopnje socialne pomoči.

Poglejmo drugače na odgovornost do sebe in družbe

In ker prihajajo parlamentarne volitve, bo stanje socialne države čisto verjetno ena izmed predvolilnih tem. Dolžnost vseh političnih strank je najti konsenz glede vzdržne ravni socialne države, katere ne bo povzročila preobremenitve proračuna in poviševanja (že tako previsokih) davkov, a vsakomur omogočala dostojno življenje.

Državljani bomo morali resno spremeniti svoj pogled na odgovornost do sebe in družbe, svojih pravic in dolžnosti do skupnosti. Vsak mora najprej sam poskrbeti zase, šele nato mu lahko (začasno) pomaga tudi socialna država. In politikom ne smemo dopustiti, da si naše glasove »kupujejo« z obljubo o vedno več socialnih pomoči na račun drugega in prihodnjih generacij.

Politikom ne smemo dopustiti, da si naše glasove »kupujejo« z obljubo o vedno več socialnih pomoči na račun drugega in prihodnjih generacij.

Trenutno delovno aktivna generacija, oziroma vsaj del nje, preprosto ne želi biti talec neracionalnih socialnih politik in visokih davkov. Država je dolžna vzpostaviti pogoje za dostojno življenje, ne za zlorabe socialnih pomoči.

Ko je nedavno nemški novinar povprašal nekdanjo kanclerko Merkel glede sprejemanja migrantov, je odgovorila »Verjela sem, da zmoremo. Naj bi jih mar pustili pred vrati Evrope?« Vprašanje bi kaj lahko bilo »Mar res zmoremo sprejeti in preživeti vse?«

Ozrimo se vase in se vprašajmo »Zakaj se ne bi preživljal sam, namesto da sem v breme sodržavljanom.« Ko si odgovorimo na to vprašanje, bomo našli tudi odgovor na vprašanje: želimo socialno državo, ali državo socialnih pomoči?