Nič več “nikogaršnji hlapci”: napad na Tarčo je udinjanje Robertu Golobu

Tudi oddajo Tarča bo očitno, nekoliko z zamudo, a vendarle še pravi čas pred državnozborskimi volitvami, ujela slovita Golobova »depolitizacija RTV Slovenija«. Kot ostala premierjeva »čiščenja Janšistov« (recimo po policiji, državnih podjetjih itd.), gre tudi čistilna akcija na nacionalki globlje od zgolj odstranitve enega ali dveh kadrov, ki ju je desna politika uspela vriniti v sicer trdno levičarsko ideološko trdnjavo informativnega programa.

Revolucija pač žre lastne otroke in zdaj so na tnalu tudi glave tistih, ki so se pod prejšnjo oblastjo ponosno oblačili v majice »nikogaršnji hlapci«. To so počeli z nekaterimi kolegi, ki so danes njihovi rablji. Pričakovano ali ne, v dodeljenih vodstvenih foteljih je nekoč najbolj zagrete vnema odklanjanja hlapčevstva minila. Očitno se držijo starega pregovora, da ne grizi roke, ki te hrani.

Nič kaj presenetljivo in, poznavajoč težavo, ki jo predstavlja oblastnikom, predvidljivo, so se spravili na najbolj gledano in najvplivnejšo oddajo informativnega programa TV Slovenija. V predlogu novega programsko-produkcijskega načrta (PPN) med drugim piše, da Tarča “ne bo senzacionalistična, ampak jo bomo vzpostavili na najvišji ravni strokovne, umirjene studijske razprave o razkritih nepravilnostih” ter da bo imelo “več prostora preiskovalno novinarstvo, politiki pa bodo gostovali le takrat, ko jih bodo poklicali na odgovornost.” Povedano drugače: zdajšnja Tarča je senzacionalistična, ne temelji na raziskovalnem novinarstvu (?!), prostor politikom v bodoče pa bo skrbno izbran in namenjen tistim, ki nosijo odgovornost (vladnim torej, ostalim pa bo zaprt).

Da gre tokrat še kako zares, priča pismo ekipe Tarče, ki je ta teden prišlo v medije, prvi pa ga je objavil Nenad Glücks v Domovini. V pismu uredniška ekipa na čelu z voditeljico Eriko Žnidaršič piše, da se spremembe delajo mimo njih, da je “predlog sprememb za ustvarjalce oddaje nerazumljiv in ponižujoč, saj oddaji neutemeljeno očita senzacionalizem in zanemarja visok nivo preiskovalnega novinarstva, ki ga oddaja dosega.” Glede posega v avtonomijo izbire gostov opozarjajo, da takšne omejitve ni deležna nobena informativna dodaja, ter da jo razumejo kot “poskus cenzure in krnitev svobode izražanja.”

Preprečevanje udeležbe bodisi določenih politikov ali drugih gostov, ki vodstvu niso po godu, je nedopustno in bi ga lahko razumeli tudi kot poskus vpliva vladne politike na delovanje vplivne in gledane oddaje, ki je kritična do oblasti in bi jo bilo najbolje utišati ali vsaj omejiti, kar si politika že dolga leta želi (iz pisma uredništva Tarče).

Resda ustvarjalci Tarče pri svojem razkrivanju in razgaljanju umazanij politikov ter drugih zakulisnih akterjev kdaj tudi pretiravajo, kakšno stvar napihnejo ali ustrelijo mimo. In ja, Erika zna biti zoprna s (pre)pogostim prekinjanjem sogovornikov in vsiljevanjem svojega narativa. Pa vendar so to zgolj minorne in hitro popravljive pomanjkljivosti, ki denimo pod Janševo vlado levih politikov in novinarjev niso motile, temveč nasprotno – so jim glasno aplavdirali. In bistveno: le-te ne odtehtajo enormnega doprinosa oddaje k novinarskemu poslanstvu nadzora oblasti. Po ukinitvi Pogledov Slovenije, Trenj in podobnih oddaj je Tarča danes praktično edina udarna in polemična oddaja, ki s položaja lahko strese nosilce oblasti. In ne slepite se, ravno zato je pod Golobovo Svobodo sama na udaru.

Po ukinitvi Pogledov Slovenije, Trenj in podobnih oddaj je Tarča danes praktično edina udarna in polemična oddaja, ki s položaja lahko strese nosilce oblasti. In ne slepite se, ravno zato je pod Golobovo Svobodo sama na udaru.

Ja, gospod predsednik!

To, kar glede na PPN nameravajo s Tarčo narediti, ni nič drugega kot pokorno udinjanje Robertu Golobu. Če bi želeli oddajo kot jo opisujejo – “najvišje strokovno” z “umirjeno studijsko razpravo” in kar še je teh opevajočih floskul, bi jo lahko že zdavnaj ustvarili – kadra, ki na nacionalki počne bore malo ali nič, imajo dovolj, terminov, ki jih polnijo z neumnimi nadaljevankami ali filmi, pa tudi. Za to ni potrebno likvidirati koncepta obstoječe oddaje, ki je po prodornosti, gledanosti in odmevnosti de facto zastavonoša informativnega programa nacionalne RTV.

Seveda v resnici ne gre za “umirjanje razprave” temveč poskus umirjanja besnih oblastnikov, ki odgovorne na televiziji držijo na povodcu s škarjami in platnom financiranja razbohotenega in okorelega javnega servisa. V tem so nekateri svoje vrtičke pripravljeni braniti do zadnjega davkoplačevalskega beliča.

Sicer pa. Vodilni na TV Slovenija lahko likvidirajo Tarčo kot jo poznamo, lahko ukinejo še kakšno oddajo in novinarje, ki nekontrolirano skačejo po glavi Golobu in njegovim skušajo pregnati iz hiše z degradacijo na začetniške položaje in plače. A s takšnim početjem, zavedajoč se ali ne, zgolj pospešujejo svoje drsenje v irelevantnost, kamor jih tako ali tako neizbežno potiska hitro spreminjajoč se medijski svet, na katerega se kot okoreli dinozaver ne znajo in ne zmorejo prilagoditi, mu slediti, niti ga razumeti.

Edini paradoks je, da tisti, ki tega dinozavra pod predpisano prisilo hranimo, o njegovi kondiciji, zdravstvenem stanju in nenazadnje smislu obstoja nimamo nobene besede.