Ne vemo še, kaj točno piše v dokumentu KPK. Eno “končno ugotovitev” pa že imamo: Golob laže.

Poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki naj bi potrdilo politične pritiske predsednika vlade na policijo v “zadevi Bobnar”, še ni javno objavljeno, Robert Golob pa se je že ujel na laž. 

“Predsednik vlade ni bil seznanjen z morebitnimi ugotovitvami o konkretnem primeru.” Tako so na vprašanje POP TV še minuli četrtek, 7. avgusta, odgovorili iz kabineta predsednika vlade (KPV).

Danes vemo, da je KPK osnutek svojih ugotovitev Robertu Golobu poslala že 10. julija, izjasnitev predsednika vlade pa so dobili 5. avgusta, dva dni pred vprašanji POP TV. To je kasneje, v svojih izjavah za različne medije, potrdil tudi Golobov odvetnik Stojan Zdolšek.

Čeprav gre za vmesno poročilo KPK, o katerem lahko za zdaj zgolj utemeljeno sklepamo, da je za premiera obremenilno, pa eno “končno ugotovitev” v zadevi Bobnar že lahko sprejmemo: Golob laže.

Kaj pa če so Golobu spet “ukradli identiteto”?

Dogajanje nas vrača v leto 2022, ko se je Robert Golob pred volitvami zapletal s pojasnili glede obvestila Finančne uprave (FURS), da ima neprijavljen bančni račun v Romuniji, kjer je pod njegovim vodstvom posloval tudi Gen-I.

Na Fursu so takrat pojasnili, da si Slovenija in Romunija podatke o bančnih računih avtomatično izmenjata enkrat letno. Vendar pa Finančna uprava ne zahteva pojasnil in naknadne prijave za vsak neprijavljeni račun v tujini, pač pa – kot so pojasnili – primere “obravnavajo individualno” in “običajno zaradi nenapovedanih dohodkov”. Iz česar bi bilo mogoče sklepati, da Furs Goloba ne bi obveščala o neprijavljenem računu, če na njem ne bi bilo obdavčljivega denarja.

Golob je ves čas vztrajal, da na računu nikoli ni bilo prometa, dogajanje pa je pojasnjeval z “ukradeno identiteto”, pri čemer kaznivega dejanja ni nikoli prijavil policiji. Mimogrede, banka, na kateri je bil odprt sporni račun, za katerega naj Golob ne bi vede, se nahaja “čez cesto” od romunske podružnice Gen-I.

Opažate vzorec? Vsaka podobnost z aktualnimi neresnicami glede osnutka poročila KPK morda vendarle ni zgolj naključna.

Nujnost drugega mandata

Iz dobro obveščenih krogov na levi sredini je te dni slišati, da se Golob še kako dobro zaveda, da bo – v kolikor do marca 2026 ne ohrani prepričljivega primata na levici – kmalu po volitvah ustanovljena preiskovalna komisija o Gen-I. “In potem se bo valjal po sodiščih naslednjih 10 let,” mu nekateri naši sogovorniki napovedujejo podobno usodo kot političnemu botru aktualne vlade, ljubljanskemu županu Jankoviću.

Nujnost drugega mandata, ki ga Golob pogosto javno napoveduje, je tako v največji meri povezana z željo po imuniteti pred preiskavami in kazenskimi pregoni. Ob tem se lahko upravičeno vprašamo, zakaj je Golob (kot trdi nekdanja ministrica Tatjana Bobnar) že na samem začetku mandata med drugim pritiskal za zamenjavo direktorja policijske uprave v Novi Gorici.

Zgodbe o reformah, ki naj bi zares “prijele” šele v naslednjih štirih letih, so pri tem le priročno orodje Golobove vehementne propagande.

Iz Gibanja Svoboda za zdaj sporočajo, da ima predsednik stranke njihovo zaupanje. Tudi naša dodatna preverjanja so potrdila, da so v vladajoči stranki za zdaj notranje trdni. Pri čemer ni nepomembno dejstvo, da je Golob velik del poslanske skupine v politiko pripeljal ravno iz Gen-I.

“Osebne okoliščine” koalicijskih partnerjev

Golobovi koalicijski partnerji so medtem v veliki meri ujetniki “osebnih okoliščin”. Zdi se, da jih je premier ob začetku mandata temeljito preučil in “odigral” predvsem na njihove karakterne šibkosti – pri vrhu sta častihlepje in želja po ugodju.

V primeru Levice te “osebne okoliščine” pomenijo neomejene stroške reprezentance, dodatke na stalno pripravljenost celo za čas dopusta ter cel kup kabinetnih zaposlitev po strankarski in celo družinski liniji, v primeru SD pa gre med drugim tudi za “osebne okoliščine” predsednika stranke Matjaža Hana, s katerimi naj bi ga v Svobodi močno “držali”, saj bi njihovo morebitno javno razkritje pod vprašaj postavilo Hanovo sposobnost opravljanja ministrske funkcije.

Pri tem se Golob zanaša tudi na to, da bo sam z očitki KPK lahko opravil v nekaj kontroliranih medijskih nastopih, medtem ko bodo pred dejstvo nenehnega izrekanja o njegovih aferah in nadaljnjem sodelovanju v koaliciji postavljeni ravno v Levici in SD.

Če se te dni torej ukvarjate z vprašanjem, ali bi zaključek preiskave v “zadevi Bobnar” in napoved konca preiskave v “primeru Karigador” lahko povzročila Golobov odstop in padec vlade, je odgovor precej zanesljiv “NE”.

Bo pa “teža nahrbtnika” pomembna, ko se bodo jeseni znotraj levega bloka delile “štartne številke” za bližnjo predvolilno kampanjo.

“Sad te ima, sad te nema”

Seveda govorimo o medijskem kapitalu, s katerim bodo glavni igralci vstopili v boj za oblast.

Za zdaj je iz krogov blizu vladi slišati oceno, da se zgodba s KPK ni “prijela”, kar ne drži povsem. Po petkovem pisanju portala N1, sobotni in nedeljski reportaži POP TV, je v ponedeljek možnim posledicam “zadeve Bobnar” zajetno minutažo namenila tudi TV Slovenija.

Drži pa, da je vprašanje, ali bo do jeseni, z izjemo Uroša Slaka na POP TV in Rosvite Pesek na TV Slovenija, še kdo resno odprl “prime-time” vprašanje, ali je Robert Golob v primeru kršitve integritete še lahko predsednik vlade. In volivce spomnil na njegovo predvolilno zavezo, da bo v primeru ugotovljenih kršitev “zagotovo” odstopil.

Z največje komercialne televizije pri nas je te dni neuradno slišati namige o tem, da se “nekaj dogaja” v smeri spremembe lastništva POP TV. In da bi bila lahko transakcija javno objavljena še pred volitvami.

Pa tudi, da bi lahko šlo za spremembo, ki Robertu Golobu ne bo všeč. Pa saj veste, kako je pred meseci prvi predsednik republike Milan Kučan ravno za POP TV izrekel tisti znameniti “sad te ima, sad te nema” oziroma “zdaj si, že jutri te ni več”.