Afera Subotić – naključje ali premišljena kadrovska poteza?
Komentira: Andrej Černe
V javnosti odmeva primer iz Splošne bolnišnice Celje, kjer je bil med 56 kandidati za pomembno delovno mesto izbran Luka Subotić. Posebnost primera je v tem, da je njegov stric, Tomaž Subotić, predsednik sveta zavoda bolnišnice – organa, ki nadzoruje zakonitost, smotrnost in transparentnost poslovanja javnega zavoda.
Zaposlitev sorodnika predsednika sveta zavoda na položaj, ki vključuje vpliv na investicije v vrednosti več kot 40 milijonov evrov, odpira vrsto vprašanj – predvsem etičnih in sistemskih. Če je Luka Subotić res najboljši med 56 kandidati, se postavlja preprosto vprašanje: zakaj ga stric, sicer uspešen podjetnik, ni zaposlil kar pri sebi v podjetju?
Če se za to ni odločil, obstajata dve možnosti:
a) Luka Subotić vendarle ni tako izjemen kader, kot naj bi kazal izborni rezultat,
b) ali pa je nekdo ocenil, da je več vredno, če imaš »zelo sposobno osebo« nameščeno tam, kjer se odloča o velikih javnih sredstvih.
Poleg vsega pa je še posebej občutljivo dejstvo, da je prav predsednik sveta zavoda tisti, ki skrbi za zakonitost in transparentnost delovanja celotne ustanove, obenem pa njegov neposredni sorodnik pridobi zaposlitev v ključni razvojni enoti bolnišnice.
Gre za primer, ki morda formalno ne krši zakonodaje, a ključno ruši zaupanje v poštenost in nepristranskost postopkov. Javnost ne pričakuje le skladnosti z zakonom, temveč tudi spoštovanje načela videza nepristranskosti, ki je temelj vsakega javnega sistema.
Zgodbe o »naših« so že zdavnaj izgubile vsakršno potrpežljivost ljudi. Zdravstvo pa potrebuje predvsem eno stvar: zaupanje. In to se gradi na integriteti, ne na obrazložitvah.
Komentirajo lahko naročniki