Mnogi ste nas kar nekaj časa nagovarjali, naj na nacionalno medijsko sceno vrnemo z novim medijem, češ, da skoraj nimate več česa spremljati in prebirati. Slednje se na prvi pogled zdi kontradiktorno, saj z vzponom digitalnih platform število spletnih medijev in drugih kanalov hitro narašča. Nekateri ste ob naši nameri, da preverimo, ali obstaja dovolj velika množica interesentov za nov medijski projekt, na to tudi opozorili, češ, da je medijev dovolj in da razdrobljenost scene ni dobra.
To so legitimni pomisleki. A če prebijemo zgolj površinsko oceno, da je v Sloveniji medijev vse več, in pogledamo v drobovje slovenske medijske scene, kaj hitro ugotovimo, da je dejanske izbire raznolikih vsebin vse manj.
Ampak kako je to mogoče in kaj vendar se v medijskem svetu dogaja?
V Sloveniji se je zadnja leta medijska scena polarizirala okrog obeh političnih centrov moči. Levi pol je s svojimi interesnimi ozadji od nekdaj v rokah držal večino tradicionalnih medijev. Dominantna desna sila pa je, tudi s pomočjo politično-kapitalske naveze vzhodne sosede, zgradila spodoben medijski konglomerat, ki pokriva dobršen del desnega volilnega telesa. Mediji in njihovi mnenjski voditelji, ki so del teh interesnih sfer in sistemov, pa seveda ne morejo delovati neodvisno, saj so v službi agend svojih političnih in kapitalskih gospodarjev.
Slednje je najbolj opazno v uniformnosti poročanja enega in drugega medijskega konglomerata. Podobno kot v politiki, se med njimi gradi zid, ki onemogoča vsakršno argumentirano in spoštljivo soočenje raznolikih stališč o perečih problemih Slovenije in sveta. Znotraj enega in drugega sistema se vrtijo iste ideje, ista sporočila, ki jih posredujejo isti mnenjski voditelji in s katerimi usmerjajo, vodijo in utrjujejo prepričano medijsko občestvo. Vsebina takšnih medijev postane predvidljiva in sčasoma dolgočasna.
Takšna situacija pa vsaj v teoriji dopušča prostor za medij, ki je sposoben preskočiti zidove enoumja in se odpreti mnenjski raznolikosti – ne kakršnokoli, temveč iskreni, tehtni, argumentirani, takšni, ki vznemirja, tudi provocira, zvedavi um potiska iz cone udobja lastnih predstav in prepričanj. Prostor torej za medij, kjer ni prepovedanih tem, stališč in gostov, ki imajo potrebne kvalitete, znanje, lastno razmišljanje in iskren namen, da ga neobremenjeno delijo z bralci, gledalci, poslušalci. Ne glede na to ali se z njim strinjamo ali ne.
Z ekipo Zanima.me zdaj izvajamo preverbo, ali takšen prostor med slovenskim medijskim občestvom obstaja. Ker če so ta spoznanja in že(l)ja po čem takšnem prisotna v širši množici ljudi, obstaja tudi zavedanje, da takšen medijski projekt lahko deluje in živi ob podpori tistih, ki si ga želijo imeti za vir celostne obveščenosti in širjenja miselnih obzorij.
Odgovor ali ste med njimi, lahko podate na gumbu »naroči se«.
Hvala za podporo vsem, ki ste to že storili in tistim, ki še boste.
Rok Čakš
Komentirajo lahko naročniki